Koncept “za vsakega malo” je zanič
Organizacija osrednje občinske prireditve, Festivala idrijske čipke, prihodnje leto iz razvojne agencije ICRA prehaja v domeno Centra za idrijsko dediščino. To je priložnost za njegovo preoblikovanje po meri prihodnosti. Tako vsaj menijo v društvu Idrija 2020 in v razpravo ponujajo koncept spremenjene prireditve.
IDRIJA > Center za idrijsko dediščino, ki bo po večletnih težavah prihodnje leto le prevzel organizacijske niti Festivala idrijske čipke (FIČ), v teh dneh vabi zainteresirane, naj se mu pridružijo s pobudami za sodelovanje. To ni tisto, kar je v svoji študiji festivala s predlogom sprememb predlagalo društvo mladih izobražencev Idrija 2020.
“FIČ v imenu nosi ime naše mojstrovine in kot taka naj na festivalu tudi blesti. Ugotovili smo, da se festival spopada s krizo, ki izhaja iz nejasnega, različno razumljenega 'za vsakega malo' koncepta.”
Konceptualna kriza festivala
Sociolog Matevž Straus je v društvo Idrija 2020 povezal mlade, da bi ob študiju in karierah (v glavnem izven domačega mestu) pomagali spreminjati Idrijo v mesto priložnosti. Med številnimi projekti so najdlje z novim konceptom festivala.
Da festivalu obisk kopni ni skrivnost, čeprav je organizatorka, razvojna agencije ICRA, vanj vlagala ogromno znanja in napora. Težava po mnenju društva tiči v konceptu.
“FIČ v imenu nosi ime naše mojstrovine in kot taka naj na festivalu tudi blesti. Ugotovili smo, da se festival spopada s krizo, ki izhaja iz nejasnega, različno razumljenega 'za vsakega malo' koncepta. FIČ mora nositi štafeto idrijskega festivalskega poletja. Primerjave z nekdanjimi avgustovskimi festivali je potrebno opustiti, saj se časi spreminjajo, FIČ pa se žal ne,” pravijo v društvu.
Skozi več mesecev so spoznavali festival in s pogovori ter anketo njegove obiskovalce. Ugotovitve 281 anketiranih so pričakovane. Značilna obiskovalka je ženska, klekljarica, nad 40 leti, ki troši zelo malo (kar 36 odstotkov do deset in le pet odstotkov nad 50 evri). Strokovne prireditve najbolj zanimajo prišleke nad 50 leti starosti. Idrijčani in mladi pa se bolj ogrevajo za zabavo, ki s čipko ni povezana.
Zabava je z 51 odstotki pozitivnih odgovorov tudi najbolje obiskana. Z 41 odstotki sledijo razstave, s 36 odstotki sejem domače obrti in otvoritev. Nekoč najbolje obiskano tekmovanje v klekljanju si je letos ogledalo le 12 odstotkov vprašanih. Večina bi bila za enotno vstopnico na vse razstave pripravljena odšteti pet evrov, ne pa tudi deset evrov za modni spektakel s čipko.
Za živahnejšo, mlajšo Idrijo
Društvo se zavzema za pomladitev festivalskih vsebin sočasno s postavitvijo čipke na piedistal vseh, tudi zabavnih in otrokom namenjenih dogodkov. Smisel vidijo v promociji čipke kot umetnine, razvoju avtorske čipke in v unikatnih zgodbah o njej.
Kot obiskovalce prihodnosti ob klekljaricah vidi modne oblikovalce in druge kreativce, študente oblikovanja tekstilij in višji srednji razred.
V konceptu, ki ga ponujajo v razpravo v upanju, da ne bodo prezrti, so ohranili le otvoritev in tekmovanje. Množico razstav so zožili na štiri, dodali prav toliko strokovnih delavnic, strokovno predavanje in TEDx razpravo o strokovnih idejah vrednih širjenja. Predlagajo še razširjeno sejo sveta občine s klekljaricami in proglasitev žlikrofa za uradno jed festivala. Ta naj bi bil kot idrijsko kosilo dostopen v vseh gostiščih sočasno z glasbo, ki bi jo pred gostilne umaknili z osrednjega prizorišča. Večje glasbene dogodke pa naj bi s FIČ prestavili v festivalsko poletje. To naj bi skupaj z že obstoječimi dogodki trajalo do septembrskega praznika žlikrofov.
SAŠA DRAGOŠ