Konji dvignili prah vse do Pahorja

VOGLARJI, LJUBLJANA > Predsednika Boruta Pahorja prosijo, naj državljane zaščiti pred “birokratskimi nesmisli uslužbencev državne uprave”.

Prejšnjo soboto bi morala biti na Trnovski in Banjški planoti konjeniška tekma v vzdržljivostnem jahanju (endurance) za Pokal Slovenije, a so jo morali organizatorji - ŠKD Marvel iz Nove Gorice - tik pred zdajci odpovedati. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov jim namreč ni dal soglasja za uporabo državnega gozda; z obrazložitvijo, da lahko konji poškodujejo gozdne vlake.

Pisali so Pahorju

V ŠKD Marvel se s takšno obrazložitvijo nikakor ne morejo sprijazniti. Sploh zato ne, ker je zavod za gozdove, katerega osnovno poslanstvo je ohranjanje in sonaravni razvoj slovenskih gozdov, pred tem izdal pozitivno mnenje, saj je ugotovil, da proga ni sporna za varovanje naravne dediščine Trnovskega gozda.

“Mnenje sklada je povsem skregano z zdravo pametjo,” pravi Janja Nanut iz ŠKD Marvel. “Gozdne vlake so vendarle utrjene poti, po katerih gozdarji s traktorji vlečejo hlode iz gozda. Kolikšno škodo lahko potemtakem na gozdnih tleh povzroči 20 konj?” ne more razumeti Nanutova, ki se je po pomoč obrnila na predsednika države Boruta Pahorja, naj državljane vendarle “zaščiti pred birokratskimi nesmisli uslužbencev državne uprave”.

Mar država zapira Trnovski gozd?

Na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov stojijo za svojo odločitvijo. Kot pojasnjuje Anka Stopinšek, višja svetovalka na skladu, niso v tem primeru naredili nobene izjeme, saj zadnjih nekaj let sklad tovrstnih soglasij ne izdaja. Na Konjeniški zvezi Slovenije sicer pravijo drugače; od leta 1995, ko pod okriljem zveze potekajo tekme v vzdržljivostnem jahanju, še nikoli niso imeli težav s pridobivanjem soglasij, pravi generalni sekretar Zlatko Polajžer.

Stopišnikova še dodaja, da sklad gospodari s približno petino vseh gozdov v državi, medtem ko so ostale štiri petine gozdov v zasebni lasti; tudi v lasti lastnikov konj. “Zato državna zemljišča niso edina možnost za organizacijo tovrstnih tekmovanj,” pojasnjuje.

Nanutova je nad takšnim odgovorom zgrožena. “Skoraj ves Trnovski gozd je v lasti države. Če se s konjem ne smeš gibati po utrjenih poteh, koliko škode potemtakem po tej logiki šele povzročijo gobarji, nabiralci mahu - ja, tudi teh je v božičnem času kljub prepovedi nabiranja ogromno - in vsi ostali, ki se po gozdu gibajo izven označenih poti? Konjem je država že prepovedala vstop. Kdo bo naslednji? Tekači, kolesarji, sprehajalci?” se sprašuje Nanutova.

Zdrava mera razuma

Zaskrbljeni so tudi v KS Trnovo. “S takšnimi ukrepi država omejuje razvoj Trnovsko-Banjške planote, ki si veliko obeta prav od sonaravnega turizma, kamor zagotovo sodi tudi konjeniški turizem,” pravi predsednik sveta KS Jožef Plesničar. Strinja se sicer s tem, da je gibanje po naravnem okolju omejeno, a vendar je treba pri prepovedih upoštevati zdravo mero razuma. “Če je bil konj več stoletij stalni sopotnik človeka pri delu v gozdu, tudi teh 20 konj v enem dnevu v gozdu ne bi povzročilo ne vem kakšne škode,” je prepričan Plesničar. Država naj raje poskrbi za nadzor nad motokrosisti, ki kljub prepovedi vozijo po gozdnih poteh, ne pa da greni življenje tistim, ki se trudijo za razvoj planote, še dodaja.

PETRA VIDRIH