Kovaču dve leti zapora, ker je praznil Mipov račun

LJUBLJANA > Martin Kovač je kot direktor Mipa DML računovodkinjama podjetja naročal, naj s transakcijskega računa podjetja dvigujeta gotovino in jo izročata njemu v roke. Računovodkinji sta opravili 21 dvigov gotovine in Kovaču med leti 2007 in 2009 v roke izročili 81.171 evrov. Denar je končal na zasebnem bančnem računu Martina Kovača, del prejete gotovine pa se je izgubil neznano kam. Martin Kovač je s tem zagrešil kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

“Res je, da gre za zavržno dejanje,” je včeraj ob izreku sodbe tožilki Mateji Gončin pritrdil predsednik senata sodišča Gorazd Fabjančič. Čeprav se je s tožilko strinjal, pa ni v celoti sledil njenemu predlogu, naj Kovaču dosodi tri leta zapora, 40.000 evrov denarne kazni in vračilo nezakonito pridobljenega denarja. Fabjančič je pojasnil, da je senat pri določitvi višine kazni upošteval sorazmernost premoženjske škode, ki jo je povzročil Kovač, Kovačevo dosedanjo nekaznovanost in tudi dejstvo, da ima Kovač družino, ki jo mora preživljati.

Gončinova je s sodbo vseeno zadovoljna in se ne bo pritožila. “Tožilstvo je zadovoljno. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega, izreklo mu je zaporno kazen in tudi stransko denarno kazen. Mislim, da je sodba pravična, zakonita in poštena,” nam je po izreku povedala Gončinova. V zaključni besedi pred sodiščem je izpostavila, da je Kovač “izvršil izrazito zavržno, naklepno in koristoljubno kaznivo dejanje, pri čemer je mislil le nase in na svojo materialno korist”. Tudi ti dvigi gotovine - ena od računovodkinj je zadnji dvig za Kovača opravila le nekaj dni pred začetkom stečaja podjetja - so prispevali k stečaju, zaradi katerega je brez dela ostalo 51 ljudi, je poudarila Gončinova.

Z denarjem podjetja plačeval zobe, posodo, avto ...

Kovač je po besedah tožilke kaznivo dejanje načrtoval in naklepal, saj je dvige gotovine knjigovodsko zapiral s fiktivnimi listinami. V dokaznem postopku je stečajni upravitelj Janko Maček pojasnjeval, da so bili dvigi gotovine knjiženi na primer kot stroški za nakup letalske karte ali stroški za intelektualne storitve. V arhivu Mipa DML stečajni upravitelj ni našel nobenih računov in drugih dokazil, ki bi dokazovala, da so bile te storitve res opravljene.

Tudi za edini račun, ki je vendarle bil v arhivu, se je včeraj izkazalo, da je lažen. Iz gospodarske družbe, navedene na računu, so namreč sodišču pisno sporočili, da z Mipom DLM v času, ko je bil račun izdan, sploh niso sodelovali.

Dokaze, kam je šel denar, ki ga je iz podjetja jemal Kovač, je tožilka iskala na Kovačevem zasebnem bančnem računu. Ugotovila je, da je Kovač Mipov denar trošil za zobozdravstvene storitve, z njim je kupoval posodo ter stanovanjsko in računalniško opremo. Z denarjem, ki sta mu ga v roko dajali računovodkinji, je odplačeval tudi obroke lizinga za avtomobil znamke Volvo in za štirikolesnik znamke Yamaha. Del denarja je nakazal na bančne račune svoje matere in žene ter si pomagal pri odplačevanju zasebnega kredita.

Martin Kovač se je v tem sodnem postopku zagovarjal kot direktor Mipa DML, podjetja za distribucijo in promocijo Mipovih izdelkov. V primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji, ki naj bi jih zagrešili nekdanji vodilni v skupni Mip, so gotovinski zneski, zaradi katerih je bil včeraj obsojen Kovač, pravi drobiž. Na okrožnem sodišču v Ljubljani poteka sojenje Vojtehu Volku, Marku Volku in Martinu Kovaču, ker naj bi z napačnimi poslovnimi podatki preslepili banke in tako pridobili osem milijonov evrov kredita. V Mariboru naj bi stekli še dve sojenji, povezani s poslovanjem Mipa in Pomurke.

Obramba se bo pritožila

Martina Kovača zaradi službene zadržanosti včeraj ni bilo na sodišče. Kovačeva obramba napoveduje pritožbo na odločitev sodišča. “Z odločitvijo sodišča se obramba ne strinja. Meni, da očitki niso bili dokazani. kvečjemu bi se Kovaču lahko očital prekršek s področja davčnih predpisov, češ da je dvigoval gotovino nad zneski, ki so dovoljeni,” je povedal Kovačev odvetnik Primož Feguš. “Menimo, da iz dokumentacije, ki je bila predložena, izhaja, da so bili dvigi ustrezno knjiženi s poslovnimi dogodki.”

Po prepričanju obrambe se obtožnica ni nanašala na verodostojnost listin, zato sodni postopek ni bil namenjen odkrivanju, ali so bili ti poslovni dogodki, s katerimi je Kovač knjigovodsko utemeljeval dvige gotovine, fiktivni ali ne.

JANA KREBELJ