Kratkohlačniki so znova združili prijetno s koristnim
Današnji vrhunec mednarodnega košarkarskega festivala v Novi Gorici je vsaj po živahnem utripu na igrišču in tribunah spet spomnil na dobre stare čase pred tremi leti, nakar je v naše navade in običaje posegel novi koronavirus. Na svoj račun je znova prišla množica otrok, ki je združila igrivost z družabnostjo.
NOVA GORICA > Pomembno je, da je konec tedna na Goriškem spet zavel športni duh. Športno društvo Sonček pa je za povrh poskrbelo tudi za lep sončen dan, ob katerem je bilo akterjem in njihovim spremljevalcem na zadnjo novembrsko nedeljo bivanje na Goriškem še prijetnejše. Gotovo se bodo še vrnili, ne nazadnje je 25. Sončkov dan trdno zasidran v koledarju in ima že status svojevrstnega praznika, v katerem ne manjka simbolike, nostalgije in tudi obujanja (lepih) spominov, ki niso nujno vezani na košarko.
Otroška igra je bila seveda obvezna rdeča nit spektakla za Vikov memorial, zaključne tekme mešanih ekip, med katero so se zvrstile različne telovadne in akrobatske točke mladih in mladih po srcu. Prireditelji pa so hkrati počastili posebne goste, junake in legende. Nekaterih žal ni več med nami. V ŠD Sonček so leta 2010 obeležili zgodovinsko prvo zlato medaljo jugoslovanskih košarkarjev na velikih tekmovanjih. Osvojili so jo leta 1970 na svetovnem prvenstvu (SP) v Ljubljani.
Kapetan reprezentance je bil Ivo Daneu, ki je pretekli mesec dopolnil 85 let. Danes je z nekaterimi tedanjimi soborci tik ob igrišču pospremil brezskrbne košarkarske naraščajnike, ki imajo zdaj nove idole. Med njimi je seveda Luka Dončić, ki postavlja mejnike v košarkarski ligi NBA, kjer je pred dobrimi tremi desetletji oral evropsko ledino nepozabni, a žal že pokojni Dražen Petrović. Najboljši oziroma bolje rečeno najboljša v metu izza črte je poleg praktičnega darila prejela prepoznavni dres košarkarskega Mozarta iz začetkov svoje športne poti, ko je branil barve Šibenke. Petrović je bil svoj čas skoraj nezgrešljiv tudi pri prostih metih, s to košarkarsko prvino pa so se spomnili enega od očetov slovenske košarke Borisa Kristančiča, ki je vlekel organizacijske niti na omenjenem SP v Ljubljani.
Usoda je hotela, da je pred sedmimi leti preminil praktično na isti dan kot selektor svetovnih prvakov Ranko Žeravica, ki je leta 2010 s svojimi reprezentančnimi izbranci prav tako obiskal Goriško. V ŠD Sonček so se odločili, da bodo obeležili tudi pol stoletja od prelomnega dogodka za jugoslovansko košarko, a je epidemija zamaknila dogodek, enako velja za telovadni jubilej. Hala Tivoli je leta 1970 namreč gostila tudi SP v gimnastiki. Miro Cerar je svojo trofejno kariero sklenil prav na domačih tleh, kjer je svoji bogati zbirki lovorik dodal še zlato medaljo na konju z ročaji.
Z nekdanjimi reprezentančnimi kolegi je bil danes navzoč tudi v dvorani Milojke Štrukelj, kjer so tudi letos podelili priznanji za Vikov memorial, ki sta svojevrstni kažipot za košarkarske nadebudneže. Obe sta tokrat romali v roke deklet. Eno bo šlo v Skopju, drugo pa v Vipavo oziroma tamkajšnji košarkarski klub. Prejela ga je Tinkara Bago.
