Kulturni spomenik, rojstna hiša zgodovinarja Simona Rutarja, je spet naprodaj
Po potresu leta 1998 z davkoplačevalskim denarjem obnovljen kulturni spomenik lokalnega pomena, rojstna hiša Simona Rutarja, spet buri duhove. Anglež, ki jo je od domačina kupil pred petimi leti, jo prodaja. Ob tem primeru se ponovno odpira vprašanje nekaterih nedorečenosti popotresne obnove. Država je plačala obnovo več vzorčnih kmetij v zasebni lasti, ni pa se ustrezno zavarovala pred prodajo teh objektov.
KRN > Kobariška občina in ministrstvo za kulturo sta se predkupni pravici za nakup rojstne hiše zgodovinarja Simona Rutarja, ki je med drugim napisal dragoceno knjigo o zgodovini Tolminske, odpovedala. Kdorkoli bo hišo kupil, bo moral resno računati na to, da bo imel na dvorišču vse več ljudi, ki bi si želeli ogledati prenovljeno muzejsko zbirko o pomembnem možu iz Krna.
Kdorkoli bo za 250.000 evrov kupil hišo, bo moral računati na to, da si jo bo prihajalo ogledat vse več ljudi.
Kobariška občina si v zdajšnjih okoliščinah ne more privoščiti izdatka 250.000 evrov, za kolikor lastnik iz Anglije Rutarjevo rojstno hišo prodaja. Kobariški svetniki so se z novico o prodaji seznanili pred dnevi na seji občinskega sveta in takoj ugotovili, da bodo, glede na množico drugih potreb, težko konkurirali za nakup. Zato je občina predkupno pravico predala ministrstvu za kulturo.
Država ne bo kupila
Silvester Gaberšček z ministrstva za kulturo je za naš časopis povedal, da se ministrstvo v teh kriznih časih otepa nakupov kulturnih spomenikov lokalnega pomena. “Še svoje nepremičnine prodajamo. Država kot kupec ne pride v poštev,” je jasno povedal. “Je pa občina na tej hiši vknjižena s služnostno pravico do muzejske zbirke, ki pripoveduje o pomembnem rojaku. Kdorkoli bo hišo kupil, bo to dejstvo moral spoštovati, sicer mu grozi tožba.”
To pomeni, da mora biti zbirka, ne glede na lastništvo hiše, javnosti dostopna. Njena avtorica, etnologinja Karla Kofol iz Tolminskega muzeja, pravi, da so jo po potresu bolj na hitro in na silo postavili, zato da so zadostili pogojem za pridobitev nepovratnega državnega denarja za celovito obnovo hiše v zasebni lasti, ki pa je imela kot rojstna hiša Simona Rutarja poseben pomen. Po obnovi so se z lastnikom dogovarjali, da naj bi uredil tudi kmečki turizem, tako da bi bila hiša v več pogledih dostopna javnosti. Načrt zaradi nedorečenosti ni uspel.
Prehitra prodaja
Ko je lastnik v spletu objektivnih zasebnih okoliščin hišo leta 2006 prodajal, se je kobariška občina tudi odpovedala predkupni pravici. Zaradi prehitre prodaje je lastnik takrat prekršil klavzulo, da vsaj 20 let hiše ne sme prodati.
Čeprav kupec iz Velike Britanije ni nič vedel o klavzuli o dostopnosti muzejske zbirke, se je pozneje zahtevam prilagodil. “Z njim smo dobro sodelovali. Angleži imajo občutek za dediščino,” pravi Gabršček. Z željo po ohranjanju zasebnosti je lastnik iz Velike Britanije zbirko iz pritličja hiše umaknil v dva urejena prostora v sosednjem gospodarskem poslopju. Po mnenju Kofolove, je takšna ureditev dobra. “Ločen dostop omogoča, da po vseh letih začnemo zbirko promovirati. Županja Darja Hauptman je resno pristopila k urejanju razmer. Kobariška občina sofinancira izdajo zgibanje o zbirki, postavili bomo usmerjevalne tabele. Kdorkoli bo hišo kupil, bo moral računati na to, da bo na ogled prihajalo vse več ljudi.”
NEVA BLAZETIČ