Laboratorij na prostem
Plaz Slano blato nad Lokavcem, o katerem so prvič pisali že leta 1768, je bil osrednja točka letošnjega strokovnega srečanja Slovenskega geotehniškega društva, ki so ga včeraj organizirali v Ajdovščini.
AJDOVŠČINA> Udeležila se ga je tudi dr. Sarah Springman, ena vodilnih svetovnih strokovnjakinj s področja geotehnike. Udeleženci posveta so plazova Stogovce in Slano blato spoznali tudi v živo.
V ajdovski občini je kar 17 aktivnih plazov, od tega trije večji, Slano blato, Stogovce in Znosence. Prav plaz Slano blato je zadnje desetletje pravi laboratorij na prostem. Strokovna ekipa, ki se ukvarja z njim, se lahko s številnimi inovativnimi rešitvami, ki jih je vključila v njegovo sanacijo, enakovredno kosa s svetovno stroko. Zato ni naključje, da je Ajdovščina včeraj gostila 12. Šukljetov dan, strokovni posvet, ki ga organizira Slovensko geotehniško društvo v spomin na Luja Šukljeta, ustanovitelja slovenske geotehnike. “Tu smo, ker gre na nek način za laboratorij v naravi, po drugi strani pa gre za pomembno zgodovino, saj je bil plaz Slano blato dokumentiran v znanstveni reviji že leta 1768. Reševanje plazov Slano blato in Stogovce pa je tudi primer nesebičnega vključevanja strokovnjakov različnih strok, v povezavi z lokalno skupnostjo in civilno zaščito, ki daje izjemne rezultate.” je poudarila dr. Ana Petkovšek, predsednica društva.
Podrobnosti o geoloških značilnostih območja ter zanimivo zgodovino intervencij na plazu Slano blato sta predstavila geolog Marko Kočevar in poveljnik občinskega štaba CZ Igor Benko. Gostja posveta je bila dr. Sarah Springman, vrhunska strokovnjakinja za geotehniko in predstojnica raziskovalne skupine na Inštitutu za geotehniko na Zveznem inštitutu za tehnologijo v Zürichu. Predstavila je večletno raziskovalno delo na plazovih v Švici, ki strokovnjakom pomaga razumeti ključne mehanizme delovanja plazov. Tudi v primeru Slanega blata, kjer je za tovrstne raziskave na voljo precej manj denarja, rezultati pa po besedah dr. Petkovškove kažejo, da je slovenska stroka na pravi poti.
Sanacija po desetih letih in skoraj toliko milijonih vloženega denarja še ni končana. Ajdovci opozarjajo tudi na to, da zadnji dve leti niso vzdrževali že izvedenih ukrepov. “Manjka samo še nekaj centimetrov, da mulj zasuje odtoke vodnjakov. Če se bo to zgodilo, se bodo napolnili z vodo in ne bodo več opravljali svoje naloge. Upam, da bodo pristojni čimprej zagotovili potreben denar, da to rešimo še pred dežjem. Drugače bo ves trud uničen,“ je včeraj še opozoril poveljnik ajdovskega štaba CZ.
ALENKA TRATNIK