Laška žaba je ogrozila poslovno cono Kromberk

NOVA GORICA > Največji projekt za spodbujanje gospodarstva v Mestni občini Nova Gorica v zadnjem obdobju, to je nakup in komunalno opremljanje nepozidanega območja na robu Kromberka med halami Merkurja in nekdanjega Mipa, se je pred dnevi zamajal. Spomnimo, da je bil ves ta prostor last novogoriške projektantske družbe Projekt in lani ga je velik del prodala občini za približno dva milijona evrov. Preostanek je kupilo podjetje Modra linija.

Avgusta sta se tedanji župan Matej Arčon in direktor podjetja Vladimir Durcik fotografirala za “zgodovino”, ko sta podpisala kupoprodajno pogodbo. V mestni upravi so kasneje razlagali, kako dobro napredujejo, novembra so podjetja vabili, naj se načeloma izjasnijo, katero bi se selilo v načrtovano cono. Toda ko je občina v novem mandatu začela pridobivati gradbeno dovoljenje za komunalno opremljanje cone, za kar računa na približno tri milijone evrov iz EU, je sprva doživela hladen tuš.

Kaj varuje Natura?

Kot so v zavodu za ribištvo zapisali na spletni strani Projekta VIPava, je laška žaba majhna do srednje velika rjava žaba iz družine pravih žab. Je endemit širšega območja Padske nižine, v Sloveniji živi po vsej Vipavski dolini, v porečju Branice in Idrije, v Brdih, v slovenski Istri. Uvrščena je na rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, varovana s predpisi in je del Nature 2000. Enako je varovan hribski urh, ki je v pri nas splošno razširjena vrsta. Velikost odraslih živali le izjemoma presega pet centimetrov, najočitnejša značilnost njihove zunanjosti je rumeno-črn do kovinsko siv lisast vzorec na trebušni strani telesa.

“Popadali okostnjaki”

Če strnemo pojasnila župana Klemna Miklaviča, je v omenjenem postopku nova oblast v mestu ugotovila, da čez prostor za cono seže zaščitni pas območja Nature 2000 v gozdu Panovec, kjer imata dom zaščiteni laška žaba in hribski urh. Zavod za varstvo narave naj torej ne bi bil pripravljen dati svojega soglasja k zdajšnji zasnovi poslovne cone in po besedah Miklaviča bo lahko s tem tudi ogrozil projekt. Občina bi ostala brez pričakovanega denarja EU, možnosti za gospodarski razvoj bi bile okrnjene.

“Vendar smo stopili v akcijo in našli kompromis. V projektu ne bo kraka ceste, ki bi cono povezoval s potjo med streliščem in kompleksom Mipa v Panovcu. Hkrati bomo nekatere cevi speljali drugod,” je danes zadovoljen povedal Miklavič. S tem ureditev cone ne bo vprašljiva, vsaj ne tiste na občinski zemlji. Za parcele, ki jih je kupila Modra linija in so bliže gozdu ter območju Nature naj bi bilo po besedah župana več težav. Obenem bo občina v sodelovanju z zavodom pripravila predstavitve omenjenih dveh vrst žab.

Klemen Miklavič

Župan Nove Gorice

“Vendar smo stopili v akcijo in našli kompromis. V projektu ne bo kraka ceste, ki bi cono povezoval s potjo med streliščem in kompleksom Mipa. Hkrati bomo nekatere cevi speljali drugod.”

Ni vse izgubljeno

Kot verjame župan, bo mogoče projekt dovolj hitro spremeniti, da se izvedba ne bo zavlekla in ne bi zamudili kakšnega vlaka. Vendar pa to, da so “skočile žabe iz omare,” kot bi lahko rekli, ni bila edina grožnja, ki naj bi se pokazala šele zdaj.

Druga je predvideni priključek cone na bližnjo kromberško vpadnico, ki je državna cesta. Miklavič je povedal: “Pri pripravi dokumentov se ni upoštevalo, da je prometna študija zastarela.” Če poenostavimo, bi bilo treba še enkrat preveriti, kakšne bodo prometne razmere na vpadnici zaradi ureditve cone in ali bi bilo treba zato priključek urediti drugače, kot je predviden zdaj. “To je ovira, ki lahko resno zamaje projekt cone,” izpostavlja Miklavič. Toda kot dodaja, ni vse izgubljeno, čeprav je ta težava večja kot tista zaradi varovanja žab. Občina se bo z državo skušala dogovoriti, da bi vprašanje priključka reševali vzporedno z nastajanjem cone.

Prvič slišijo

Novemu županu se ne zdi verjetno, da na občini jeseni in že prej ne bi vedeli za območje Nature 2000. Prav tako je po njegovem mogoče domnevati, da jim je bila znana ovira s priključkom na kromberško cesto. Vendar, kot je dejal, ne namerava iskati krivcev, zahtevati odgovornosti, ker to ne bo nič pomagalo. Raje bo iskal rešitve.

Donedavni vodja projekta in nekdanji podžupan mestne občine Marko Tribušon, ki je tudi v tem mandatu mestni svetnik, je začuden nad tem, kar se je v projektu pokazalo zdaj: “Prodajalec zemljišč nam je dal zagotovila, da ni nobenih zadržkov za gradnjo na tem območju. Strokovne službe občine so to preverjale in potrdile. V preteklih dneh sem prvič slišal za laško žabo, za te ovire.”

Klemen MiklavičLeo Caharija