Laskavi nazivi nič ne pomagajo
Vse kaže, da Idrija in množica njenih tehničnih muzejev ne bo dosegla lanske obiskanosti. Še najbolj zadovoljni so v turističnem rudniku Antonijev rov, ki je že vrsto let najbolje obiskan muzejski objekt na Idrijskem.
IDRIJA > Lani, po vpisu dediščine živega srebra med svetovno Unescovo dediščino, je Idrija zabeležila malenkostno, a ne pričakovano rast obiskovalcev. Letos, ko se je zelo potrudila s promocijo, znova kaže slabše.
Vtisa z idrijskih ulic, da se po njih giblje precej turistov, številke obiskanosti tukajšnjih številnih muzejev in objektov s prenočišči ne potrjujejo. V razstavnih zbirkah Mestnega muzeja so jih doslej našteli 6082. To je manj kot lani v tem času, ko je število ob koncu leta pristalo pri 13.532 obiskovalcih oziroma treh odstotkih več kot v letu prej.
V preostalih štirih muzejskih objektih v mestu so med dediščino popeljali pičlih 2300 obiskovalcev, 1654 pa si jih je letos ogledalo razstave v grajskem razstavišču Nikolaj Pirnat. Torej niti razstava čipk študentk tekstilij pri naravoslovni fakulteti Oko Srce Drevo, ki bo odprta še do konca avgusta, ni želeni magnet za večji obisk gradu.
Tudi na vrata TIC je letos potrkalo manj obiskovalcev kot lani, a so v njem pripravili več vodenih ogledov Idrije. Zaradi izdatne promocije jih upad iskanja informacij o Idriji v njihovem centru ne preseneča.
Več obiskovalcev bi si želeli v zasebnih muzejih, v imenitnem Akvariju M, pa tudi ribiška družina ob Idrijci.
Bolj zadovoljni so v turističnem rudniku Antonijev rov. Ta do konca septembra ob vodenih ogledih rudniškega podzemlja nudi še ogled zanimive razstave razvoja rudarskih svetilk iz zbirke rudarskega inšpektorja Mirana Mošnika. Lani so v Antonijevem rovu z 18.695 obiskovalci zabeležili 11-odstotno rast in kaže, da bodo letos to številko vsaj malenkost presegli.
Kljub predstavitvi Idrije na številnih, tudi največjih turističnih sejmih po svetu in izdatni promociji, ki gre mestu z laskavimi nazivi zlasti s publikacijami in spletnimi predstavitvami turističnih destinacij odličnosti, jo večina turistov obišče le za par ur. Zato tudi ponudniki prenočišč ne verjamejo, da bodo letos presegli lanskih nadvse skromnih 11.747 prenočitev.
Čeprav med tujci, ki predstavljajo približno tretjino obiskovalcev, še prevladujejo Italijani, jih je manj kot pred leti. Ker prav Italijani slovijo kot najboljši kupci čipk, z obiskom niso zadovoljni niti v številnih studiih in ateljejih s sicer vse boljšo ponudbo izdelkov te značilne idrijske umetne obrti. SAŠA DRAGOŠ