Laufarji na poti k Unescu
Ta terjasti prastaro pustno laufarijo na cerkljanskih ulicah oznanjajo že od prve letošnje nedelje, popolna 25-članska družina pa bo prvič prišla na plano v nedeljo. Del ekipe je v soboto gostoval na ptujskem karnevalu. Medtem si prizadevajo, da bi laufarija kot običaj prišla na seznam Unesca.
CERKNO> Po nepisanih pustnih postavah so se prvi laufarji na cerkljanskih ulicah pojavili že prvo letošnjo nedeljo in do minule predpustne nedelje so oznanjali prastari običaj. Z novim letom je oživela tudi laufar komanda in nedeljski sprevod 25-članske družine ob 55-letnici obnovljene laufarije bo gotovo veselo doživetje.
Le še nekaj tisoč bršljanovih lističev
Medtem ko je skupina laufarjev koledovala za dobro letino oziroma za debelejšo debelo repo po cerkljanskih vaseh, so si drugi člani laufar komande dajali opravka s šivanjem oblek za tiste laufarje, ki vsako leto potrebujejo nove. Pravzaprav imata pust, obložen z mahom (vse skupaj tehta 80 kilogramov), in njegov brat ta smrekov, oblačili že nekaj tednov pripravljeni. Fante čaka le še nekaj tisoč bršljanovih lističev, ki jih pritrdijo na oblačilo znanilca pomladi ta bršljanovega. Tudi sodniki so že napisali obtožnico, okrog sedem metrov dolg kalamon, na katerem so pustu naprtili toliko grehov, da ne bo mogel ubežati sodbi “z botam po glav!”. Del družine pa je v soboto gostoval na predstavitvi okrog 1500 značilnih pustnih likov na Ptuju.
Slovenija spet zamuja?
Slej ko prej naj bi laufarji pristali tudi na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine pri Unescu.
Poslanec Samo Bevk je namreč minuli teden ministrici za kulturo Majdi Širca že v tretje predlagal, naj začne s postopkom vpisa slovenske žive dediščine na nacionalni poskusni seznam in nato na reprezentativni seznam tovrstne dediščine pri Unescu. Na tem seznamu je že vpisanih 213 primerov iz 87 držav. Od sosed jih ima Hrvaška devet, Italija tri in Madžarska enega.
Predlani in lani so na ministrstvu povedali, da je treba prej pripraviti register žive dediščine v RS in obljubili, da bo konec minulega leta na njem do 50 enot tovrstne dediščine. Dejansko je delovna skupina Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU lani v posebni publikaciji predstavila 18 primerov in jih prepoznala kot primerne za vpis v državni register. Med šegami in navadami, gospodarskimi znanji, ustnimi izročili in uprizoritvami, so tudi štiri primorske - tri povezane s pustnimi šegami (cerkljanski Laufarji, ravenski pustovi in drežniški pust) in mirensko ciljanje velikonočnih pirhov.
Zanimivo je, da med evidentiranimi še ni ptujskih kurentov. Bevk je namreč s prvo pobudo predlagal, da bi jih skupaj z laufarji kot prve skušali spraviti na svetovni seznam.
SAŠA DRAGOŠ