Lažno pozitivni testi so omajali zaupanje
Na hitrem testiranju na Ajdovskem so odkrili petino lažnih pozitivnih testov, ki so jih nato ovrgli s ponovnim testiranjem. To ni prvi primer. Zaradi takšnih anomalij se krepi nezaupanje v hitre teste, ki jih je država nabavila pri Majbert Pharmu. Za zdaj ne kaže, da bi jih umaknili. Je pa državna sekretarka Marija Magajne predlagala, da bi pozitivne brise preverjali s PCR testi.
GORIŠKA > Na ponedeljkovem in včerajšnjem testiranju zaposlenih v izobraževanju na Ajdovskem se je ponovila zgodba testiranja v Kranju in okolici z začetka februarja. Tam so s hitrimi testi testirali 1090 ljudi, pozitivnih je bilo kar 146. A je vnovično preverjanje pokazalo, da večina “pozitivnih” sploh ni okužena oziroma da je šlo za lažno pozitivne teste.
Petina lažno pozitivnih
Nenavadno visok odstotek pozitivnih so na hitrih testih odkrili na Ajdovskem, kjer so v ponedeljek opravili skupno 526 testov, od tega 420 zaposlenih v šolstvu, pozitivnih pa je bilo 20 primerov. Najbolj je bodel v oči podatek, da je med 68 testi v Dobravljah kar 12 pozitivnih, kar znaša 17 odstotkov. PCR test pa je kasneje pokazal, da so negativni. Zgodba se je ponovila včeraj, ko so v Ajdovščini testirali še 51 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, pri enajstih (kar 21,6 odstotka) pa je bil rezultat pozitiven. Vse so napotili na PCR test, je potrdil direktor Zdravstvenega doma Ajdovščina Egon Stopar. Kot so danes sporočili iz štaba civilne zaščite za severno Primorsko, so v ZD Ajdovščina prejeli vseh enajst rezultatov ponovljenih testov in vsi so bili negativni.Ob tem je direktor Egon Stopar dodal, da so včeraj na ponovitveni test s PCR metodo poleg enajstih šolnikov, poslali še tri druge osebe, pri katerih je bil hiter test pozitiven. Pri dveh sta okužbo potrdila tudi PCR testa, pri eni osebi pa je bil drugi test negativen.
Egon Stopar, direktor Zdravstvenega doma Ajdovščina“Do hitrih testov sem zelo skeptičen. Doslej sem se bal predvsem lažnih negativnih testov, po tem, kar se je zgodilo v ponedeljek in danes, sem skeptičen tudi do pozitivnih rezultatov.”
Ob takšnih anomalijah ni presenetljivo, da se opozorila o nezanesljivosti hitrih antigenskih testov krepijo. V Dobravljah je brise jemal zasebni zavod Zdravje. “Res je, pozitivnih testov je bilo zelo veliko, takega primera še nismo imeli,” je povedal Milan Plank iz zavoda Zdravje, ki ni želel špekulirati, zakaj je do tega prišlo. Potrdil je, da so bili tam le kot izvajalci, hitre teste so dobili od ZD Ajdovščina. Da bi prišlo do napak zaradi nepravilnega odvzema, se mu ne zdi verjetno. “Če bi bil to vzrok, bi bili rezultati prej lažno negativni kot lažno pozitivni.”
Mario Fafangel, predstojnik Centra za nalezljive bolezni“Takšno dogajanje ruši zaupanje v testiranje, ki je eden redkih ukrepov, ki nas ne omejujejo in omogočajo obvladovanje epidemije. Če se to zaupanje zamaje, je katastrofa.”
“Če ni zanesljivo, raje ne testirajmo”
Tudi Egon Stopar meni, da razlog ni v nepravilnem odvzemu: “Izvajalci so profesionalno jemali brise.” Izključuje tudi možnost, da bi do napak prišlo, ker bi v zdravstvenem domu nepravilno shranjevali hitre teste. Vzrok je torej lahko le v slabi kakovosti testov, ki so jih prejeli od države. Gre za antigenske teste, ki jih je kupila od družbe Majbert Pharm. “Do hitrih testov sem zelo skeptičen. Doslej sem se bal predvsem lažnih negativnih testov, po tem, kar se je zgodilo v ponedeljek in danes, sem skeptičen tudi do pozitivnih rezultatov,” je včeraj dejal Stopar, ki poudarja: “Če rezultat ni zanesljiv, je bolje, da testov ne delamo!”
Kot pravi, množično testiranje v Ajdovščini opravljata izkušeni medicinski sestri, rezultati pa so zelo različni. Kar spet vzbuja dvom o zanesljivosti testov. “Ob kritičnih dnevih je tudi do 15 odstotkov pozitivnih, kakšen dan je pozitiven le odstotek testiranih,” pravi in poudarja: “Stroko pozivam, naj temeljito premisli, ali je množično testiranje prava stvar. Testiranje naj bo ciljno!” Po njegovem je lahko vzrok tudi v tem, da so nekakovostne samo določene šarže hitrih testov.
“Takšno dogajanje ruši zaupanje v testiranje”
“Takšno dogajanje ruši zaupanje v testiranje, ki je eden redkih ukrepov, ki nas ne omejujejo in omogočajo obvladovanje epidemije. Če se to zaupanje zamaje, je katastrofa,” je pred dnevi dejal prvi epidemiolog v državi Mario Fafangel. Potrdil je, da so tudi sami na terenu zaznali anomalije. “Če je s kakovostjo teh testov nekaj narobe, se jih seveda ne sme več uporabljati,” je prepričan Fafangel, ki pa poudarja, da kakovosti testov ne ocenjuje NIJZ, pač pa ministrstvo za zdravje.
Del stroke, med njimi tudi epidemiologi, je že pozval vlado, naj nezanesljive hitre teste umakne oziroma prekine njihovo uporabo. Direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NZOH) Tjaša Žohar Čretnik sicer pravi, da se lažno pozitivni rezultati na terenu pojavljajo v gručah, vzrok za to bi lahko bili pogoji hranjenja, načini izvedbe, drugi tehnični dejavniki, slabša stabilnost reagentov. Poročilo o verifikaciji hitrega antigenskega testa pa je pokazalo, da deluje tenakovredno drugim mednarodno verificiranim testom, da pa slabo odkriva okužbo pri osebah, ki imajo “srednje veliko, nižje in nizko virusno breme.”
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne se zavzema za nadaljevanje hitrega testiranja, ki je “pripomoglo k umirjanju epidemije,” bi pa bilo po njenem smiselno uvesti potrjevanje pozitivnih brisov na hitrih testih s PCR testi. Podobno meni Fafangel.