Le korak bliže zaščiti proti burji, ki podjetjem požira milijone
Dars je objavil razpis za izvajalca projektne dokumentacije za postavitev dodatne protivetrne zaščite na vipavski hitri cesti. Denarja zanjo nima, a računa na EU. Če ga bo dobil, bi zaščito v ravninskem delu postavil v prihodnjem letu.
AJDOVŠČINA > Goriški gospodarstveniki so zadovoljni, da se projekt nadaljuje. “Seveda bi si želeli, da se stvari razpletajo hitreje, a moramo ostati realni,” komentira vodja koordinacijske skupine Ivan Lemut. Čeprav sta od predstavitve idejnega projekta za postavitev dodatne protivetrne zaščite na vipavski hitri cesti minili skoraj dve leti, so v Vipavski dolini zadovoljni, da se aktivnosti nadaljujejo.
Načrt predvideva postavitev dodatne protivetrne zaščite na približno 20 kilometrov dolgem odseku od Razdrtega do Vipavskega Križa. Postavitev ograje naj bi stala približno 25 milijonov evrov. Kot so predvideli strokovnjaki in zdaj tudi Dars, bodo zaščito najprej postavili na ravninskem delu med Podnanosom in Vipavskim Križem, v drugi fazi pa še na Rebrnicah. Protivetrna ograja bo visoka od 3 do 4,5 metra, kjer je mogoče, jo bodo namestili v obstoječe zemeljske nasipe. Po napovedih strokovnjakov bo zdržala sunke burje do 250 kilometrov na uro in ne bo predstavljala dodatne nevarnosti. Najpomembneje pa je, da bo zaščita občutno povečala pretočnost ceste ob močnejši burji. Kot so napovedali izdelovalci idejnega načrta, bo ograja ščitila vozila do hitrosti burje 150 kilometrov na uro. Osebna in intervencijska vozila bi lahko vozila tudi v primeru, ko bi burja pihala 180 kilometrov na uro.
Dars z razpisom išče izvajalca projektne dokumentacije. “Seveda bi si želeli, da se stvari odvijajo hitreje, a moramo ostati realni. Zadovoljni smo, da smo se z novo ekipo na Darsu in ministrstvu uspeli dogovoriti in nadaljujemo zastavljeno delo. S pripravo projektne dokumentacije in z iskanjem denarja. Idejni projekt je podlaga za prijavo na razpise EU v novem programskem obdobju, kjer resno računamo na denar Evropskega sklada za regionalni razvoj,” pojasnjuje Ivan Lemut, vodja koordinacijske skupine za spremljanje problematike.
Opozarjajo že osem let
Pričakuje, da se bodo še v tem mesecu znova sestali na ministrstvu za infrastrukturo in nadaljevali dogovore. Na Darsu pojasnjujejo, da denar za izvedbo še ni zagotovljen. Če bodo dobili denar, bi lahko s prvo etapo začeli prihodnje leto.
Boj za protivetrne zaščite poteka že od leta 2006. V okviru Območne zbornice za severno Primorsko so oblikovali odbor, ki je že pred izgradnjo hitre ceste opozarjal na neučinkovit sistem zapor in na gospodarsko škodo, ki so jo zaradi pogostih zapor neposredno in posredno utrpeli gospodarstveniki na Goriškem. Odbor je najprej predlagal začasne rešitve, kot trajno rešitev pa je zahteval postavitev protivetrne zaščite. Na nevzdržne razmere so znova opozorili pred štirimi leti. Opozorila so zalegla in prinesla idejni projekt, ki so ga v Ajdovščini predstavili spomladi leta 2012 in je temelj za projektno dokumentacijo.
Božič: Škodi bi se lahko izognili
“Vsekakor pozdravljamo začetek uresničevanja projekta, za katerega smo se zelo dolgo borili. Zdaj gremo naprej. To je dobro, saj zaradi pogostih zapor še vedno nastaja ogromna gospodarska škoda v našem okolju,” pravi Marko Rondič iz Območne gospodarske zbornice Ajdovščina.
“Vsekakor pozdravljamo začetek uresničevanja projekta, za katerega smo se zelo dolgo borili. Zdaj gremo naprej. To je dobro, saj zaradi pogostih zapor še vedno nastaja ogromna gospodarska škoda v našem okolju.”
Ob vsem tem pa se na Goriškem še vedno sprašujejo, zakaj ni niti ene zapore na viaduktu pri Črnem Kalu. “Odgovor je preprost. Protivetrna zaščita je bila projektirana in narejena hkrati. Zakaj se to ni zgodilo tudi pri hitri cesti od Razdrtega do Ajdovščine? Lahko rečemo, da je bila gradnja hitre ceste za vse le strošek in ne dobra naložba. Naš odbor bo vztrajal do trajne rešitve. Gospodarstvu bo počasi dovolj vseh obljub o 'dobrem' poslovnem okolju,” opozarja Mirjam Božič, direktorica Območne zbornice GZS za severno Primorsko.
ALENKA TRATNIK