Lesarje tepejo dragi energenti, manj je tudi naročil
Z izjemami, ki potrjujejo pravilo, razmere v lesni industriji, kjer so lani beležili odlične rezultate, niso najboljše. Povpraševanje je obstalo, cene rastejo, sploh energentov. Kadra ni. Vseeno pa podjetja v branži stabilno poslujejo in imajo prihodnost, saj so izdelki iz lesa nekaj, kar bomo vedno potrebovali.
NOVA GORICA > Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi. In v lesarstvu je kljub vsem pretresom, ki jih je branža doživela v preteklosti, še vedno priložnost. Lesni industriji je šlo lani pri nas odlično.
“Veliko je bilo povpraševanja po gradbenem lesu, cene so se podvojile in bilance vseh lesno-predelovalnih podjetij za leto 2021 so čudovite,” je ob nedavni delavnici o lesarstvu kot o priložnosti, ki so jo v okviru projekta Spot pripravili na sedežu severnoprimorske gospodarske zbornice v Novi Gorici, povedal Bruno Bizjak iz podjetja Leor, sicer tudi eden od ustanoviteljev slovenskega lesnega združenja Sloles.
Bruno Bizjak
podjetje Leor
“Veliko je bilo povpraševanja po gradbenem lesu, cene so se podvojile in bilance vseh lesno-predelovalnih podjetij za leto 2021 so čudovite.”
Letos je sledil mrzel tuš
“Tudi gradbeništvu je šlo v letu 2021 kar dobro, po marcu pa se je začelo počasi ohlajati in potem je še vojna v Ukrajini vplivala na to, da je danes 70 odstotkov primarne lesne industrije brez naročil. Povpraševanja ni veliko in cene so izredno padle, tudi za 40 odstotkov, tako da smo zdaj v strmem padcu,” je še povedal Bizjak.
Podjetje Leor, ki ga vodi, izdeluje polizdelke, od delov za pohištvo do končnih izdelkov, največ za kuhinje. Gre za izdelke z večjo dodano vrednostjo, ki jih v celoti izvažajo. Delajo tudi za velikane, kot so Armani in Barilla.
Iztok Bizjak
podjetje Gonzaga
“Trnovski gozd je naše naravno zaledje, ampak večina lesa iz njega gre v izvoz. Zakaj? Zato, ker so tam nekoliko višje cene. Morali bi vzpostaviti take ukrepe, da bi imela domača industrija prednost.”
Kljub trenutnim težavam je na delavnici, namenjeni vsem, ki jih zanima delo v lesni industriji, povedal, da je delo z lesom nekaj čudovitega, podjetja, ki so se na Goriškem, kjer je lesarska tradicija bogata, obdržala, pa imajo po njegovem mnenju prihodnost.
Tudi lesarji v težavah zaradi energetske krize
“Trenutno stanje je v našem podjetju glede na razmere v okolju solidno, izzivi pa so, kot pri vseh, nabavni trgi, tako surovin kot energentov, kjer cene rastejo, dobavni roki za surovine pa so dolgi. A najpomembneje je, da naročila še prihajajo. Čutimo pa, da se nakazuje neka ohladitev in res upam, da ne bo močna,” je povedal Iztok Bizjak, direktor novogoriškega podjetja Gonzaga, specializiranega za pohištvo za poslovne potrebe.
Iztok Bizjak
podjetje Gonzaga
“Pohištvo vedno potrebujemo. Gradijo se nove stavbe, staro pohištvo se menjuje. Lesarska panoga bo vedno potrebna in bo vedno preživela. Nismo super donosni, smo pa stabilna branža, v kateri se da lepo preživeti in dostojno delati, če delaš pošteno in dobro.”
Verjame, da se bo ta kriza manj čutila, ker so bili ukrepi politike v zadnjem obdobju, od evropske do tiste na lokalni ravni, bolj pametni od tistih v krizi leta 2008, ko so bila podjetja zgolj prepuščena trgu, banke pa so celo ukinjale financiranje. Kot član Združenja za lesno in pohištveno industrijo pri GZS je opozoril predvsem na težave na področju energije. “To je grozno. V ozadju so neke špekulacije, in prepričan sem, da je treba glede tega čisto administrativno nekaj ukreniti, ker sedanji sistem očitno ne deluje,” je še povedal.
Surovino uvažajo, pa čeprav so sredi Trnovskega gozda
Glede kadrovske stiske, ki vlada tudi v lesarstvu, je povedal, da bi takoj zaposlili več ljudi, če bi jih dobili. Ampak to je izziv, saj vpis v lesarske programe upada, v krizah, ki so bile, pa so se ljudje selili iz branže. Po drugi strani pa so odprti tudi za druge profile, saj se mu zdi poleg strokovnih kompetenc pomembno tudi, kako se delavec vključi v kolektiv, saj se dela lahko postopoma priuči, če je odprte glave.
Čeprav ima podjetje Gonzaga tovarno v Čepovanu, tako rekoč sredi Trnovskega gozda, večino surovine uvozijo. “Trnovski gozd je naše naravno zaledje, ampak večina lesa iz njega gre v izvoz. Zakaj? Zato, ker so tam nekoliko višje cene. Prepričan sem, da bi morali vzpostaviti take ukrepe, da bi imela domača industrija prednost. Naša država za to, da dobi par evrov več na kubik, les na licitaciji proda tujcem, naša industrija, ki to surovino bistveno bolj oplemeniti, pa ostaja brez njega. S tem problemom se najbolj soočajo proizvajalci lesenih montažnih hiš,” je povedal in pristavil, da smo uničili vse naše tovarne iverke.
Lesarska panoga ni super donosna, je pa stabilna
Kljub temu je glede prihodnosti lesarstva optimist. Pa ne samo zaradi strokovnega znanja, ki ga imamo v Sloveniji, in gozdnatosti.
“Preprosto dejstvo je, da pohištvo vedno potrebujemo. Gradijo se nove stavbe, staro pohištvo se menjuje. Lesarska branža bo vedno potrebna in bo vedno preživela. Nismo super donosni, nismo neke zvezde. Tudi revolucij pri nas ni. Višine in dimenzije mize ne moreš spreminjati vsako leto, smo pa stabilna branža, v kateri se da lepo preživeti in dostojno delati, če delaš pošteno in dobro,” je sklenil.
Poleg podjetij Leor in Gonzaga sta se na delavnici predstavili še podjetji Marušič in Brst, prav tako iz lesne panoge. Glede na dobro udeležbo potencialnih bodočih delavcev v lesni industriji je interes za delo v branži kar velik. Najbrž tudi zaradi zelenih usmeritev in poudarjanja trajnosti in obnovljivih virov.
