Leta tečejo, Vodovodne ceste pa kar noče biti
Več let po tem, ko so v Novi Gorici odprli nakupovalno središče Qlandia, še vedno niso zgradili prvega dela Vodovodne ceste, kratke povezave Grčne z industrijskim predelom Kromberka, ki bi razbremenila eno od najbolj prometnih sečišč cest v Novi Gorici - krožišče pod Vetriščem.
NOVA GORICA> Odgovorni razlagajo, da je za zamudo kriv prenos zemljišč. Obljubljajo, da bodo obveznosti izpolnili.
Vodovodna pot, kolesarska in peš steza od rondoja na Grčni do obrtne cone Meblo, bo nekoč cesta. Razbremenila bo najbolj prometni del Kromberške vpadnice mimo gostišča Hrast, del Vojkove ceste ob Borovem gozdičku in enega najbolj obremenjenih sečišč prometnic v mestu - rondo pod Vetriščem. Ureditev prvega dela ceste, od Grčne do križišča pri Komunali, je občina vezala na naložbo v trgovski center Qlandia. A čeprav je ta odprt že nekaj let, omenjenega dela ceste še ni in ga niti še ne bo tako kmalu.
“Na grobo je Vodovodna cesta ocenjena na 150.000 evrov in ima prednost v naboru projektov mestne občine. Kaj več pa še ne morem reči.”
Hypu je občina spet podaljšala rok
Razlog je pogodbeno razmerje med občino in investitorjem v Qlandio, Hypom Leasingom. To je sicer za občino ugodno. Namesto da bi Hypo plačal komunalni prispevek, je tudi na občinskih parcelah (ki mu jih je ta začasno odstopila) zgradil rondo na Grčni in dostopno cesto do Qlandie. Predvideno je bilo, da bo občini vrnil tako rekoč oplemenitena zemljišča - z zgrajeno infrastrukturo. Hkrati so se v Hypu obvezali, da bodo pridobili gradbeno dovoljenje za prvi del bodoče Vodovodne ceste.
A če so rondo in dostop do centra zgradili sočasno s centrom, se je urejanje lastništva zemljišč močno zavleklo. “Ne morem govoriti, kaj je bilo prej. Mi nismo imeli pomislekov, v Hypu pa so jih. Letos smo se sprva stežka pogovarjali z njimi, po menjavi vodstva pa so zadeve stekle,” pojasnjuje direktorica občinske uprave Vesna Mikuž. Mestni svet je, ne brez pripomb, že večkrat podaljšal rok, do katerega bi Hypo moral izpolniti pogodbene obveznosti. In šele novembra letos sta občina in Hypo formalizirala prenos zgrajene infrastrukture in zemljišč pod njo. Vendar pa podjetju še ni uspelo dobiti gradbenega dovoljenja za kos Vodovodne ceste, zato so mu mestni svetniki rok za izpolnitev obveznosti podaljšali še za pol leta.
Dovoljenje, ko bo urejeno lastništvo
Če namreč hoče Hypo vložiti zahtevo za gradbeno dovoljenje, mora biti urejeno lastništvo zemljišč na trasi ceste. Občina je bila po pojasnilih Mikuževe že lastnica večina parcel na trasi, a ne vseh. Zato je Hypo moral odkupovati koščke zemlje in jo brezplačno prenašati na občino. “Ko bodo to uredili v našem imenu, bodo lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje,” pojasnjuje. Povedala je tudi, da so projekti za izvedbo del že pripravljeni. “Kdaj bo izdano gradbeno dovoljenje, pa je odvisno od upravne enote.” Glede na to, kakšni postopki so še pred njimi, Mikuževa ne more napovedovati, kdaj bi utegnili košček ceste zgraditi. “Na grobo je ocenjena na 150.000 evrov in ima prednost v naboru projektov mestne občine, kaj več pa še ne morem reči.“
Zamuda, ker je bilo zamudno, pravijo
Zakaj se vse skupaj tako vleče, smo vprašali tudi Hypo Leasing. “Celoten projekt je bil izjemno kompleksen,” nam je odpisala Nataša Crnkovič iz Hypa Alpe Adria. “Med drugim je bilo treba pridobiti zemljišča, ki ob času sklenitve dogovora z občino niso bila v naši lasti. Poleg tega so bili potrebni cenitev zemljišč, parcelacija in vrednotenje komunalne infrastrukture, ki jo je moral Hypo Leasing zgraditi,” je pojasnila in dodala, da je bil Hypo Leasing dolžan pridobiti tudi nekatere parcele na trasi bodoče Vodovodne ceste. Zahteven projekt je zahteval čas za postopke. V podjetju pa zagotavljajo, da bodo skladno s podaljšanim rokom izpolnili še zadnjo obveznost do občine.
AMBROŽ SARDOČ
