Ljudje iščejo domače
V Sadjarskem centru Bilje so včeraj ponujali domače dobrote, obiskovalci so si ogledali kmetijsko mehanizacijo, prisluhnili predavanjem in se sprehodili med nasadi. Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, ki praznuje 60 let, je namreč odprl svoja vrata.
BILJE > Kmetijsko gozdarski zavod (KGZ) Nova Gorica je ob 60. obletnici ustanovitve predstavil svojo bogato dejavnost. “Ta je zelo obsežna - imamo devet oddelkov, pokrivamo celotno Primorsko, ukvarjamo se z vsemi kmetijskimi panogami. Nenazadnje je na tem območju veliko avtohtonih pasem in tudi izdelkov, ki imajo zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo. Želimo torej predstaviti delo zavoda in vse njegove dejavnosti,” je povedal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Jožko Vončina.
V okviru zavoda, ki pokriva vso Primorsko in sodeluje s približno 7500 kmetijami iz 23 občin, delujejo Kmetijska svetovalna služba, Sadna drevesnica in Sadjarski center v Biljah, Oddelek živinoreje z vzrejališčem plemenskih bikov, Agroživilski laboratorij in Oddelek za varstvo rastlin v Novi Gorici, Oljkarski center v Kopru in Selekcijsko trsničarsko središče v Vrhpolju.
V Biljah so predstavile vse oddelke, organizirali so razstavo koščičarjev in ozimnih žit, slovenski proizvajalci in uvozniki kmetijskih strojev so na ogled postavili sadjarsko vinogradniško mehanizacijo, pripravili so še strokovna predavanja o sortah češenj in podlagah breskev in ogled poskusnega kolekcijskega vinograda v Ložah. “Poudarek je na mednarodnih projektih, seveda z željo, da se ne bi zapirali za svoje vrtove,” pravi Vončina.
Težave v domačem kmetijstvu se po njegovem najbolj odražajo v verigi od pridelovalca do potrošnika. “V zadnjih letih se stvari sicer izboljšujejo po zaslugi potrošnikov, ker hočejo vedeti, od kod pridelek prihaja in kakšne kakovosti je, ter zakaj je nek izdelek poceni. Pri breskvah, denimo, pa manjka en člen v verigi - predelava, zato se teh nasadov ne obnavlja,” razlaga. Kot poudarja, se z raznimi projekti kmetje vračajo k starim, avtohtonim sortam sadja in zelenjave.
“Skuša se ohranjati te stare sorte in tudi avtohtone pasme živali, ki so bolj prilagojene na naše okolje. In potrošniki so tisti, ki te pridelke, ob ustrezni promociji, tudi iščejo,” poudarja Vončina.
ALENKA OŽBOT
