Ljudje upajo, da se bo drenaža obnesla in bodo zdaj varni
Ker država v Šmihelu v 13 letih ni začela sanacije plazišča, so se nujnih intervencijskih del v občini lotili na lastno pest. Po dobrih dveh mesecih so z 230.000 evrov vrednim interventnim ukrepom poskrbeli za najnujnejše odvodnjavanje. Zdaj morajo počakati na meritve, ki bodo pokazale, kako uspešen je bil poseg.
ŠMIHEL > Plaz v Šmihelu, ki se je sprožil že leta 2001, je bil do nedavnega edini od plazov velikega obsega, pri katerem se je vse skupaj zaustavilo pri idejah in projektni dokumentaciji o tem, kako izvesti sanacijo. Za ureditev razmer s pomočjo predvidene dva milijona evrov težke pilotne stene pa je zmanjkalo sape. Zato so se na občini v sodelovanju s štabom civilne zaščite pred dobrima dvema mesecema odločili, da izvedejo vsaj najnujnejše intervencijske ukrepe in s tem priskočijo na pomoč prebivalcem zaselka, ki jim je država zaradi nestabilnih tal prepovedala delati karkoli, kar zahteva gradbeno dovoljenje.
Odteklo je ogromno vode
“Poskrbeli smo za dobrih 350 metrov dolgo drenažo. Sam izkop je obsegal 10.000 kubičnih metrov zemlje. Čeprav je projekt predvideval, da bomo šli pet metrov globoko, smo morali iti zaradi sestave tal sedem do osem, na zgornji strani nad cesto pa celo trinajst metrov globoko. Na tem mestu smo dosegli fliš oziroma osnovo, na kateri je bila zajeta vsa voda, ki priteka iz zaledja,“ je povedal geolog Boris Rijavec.
Dodal je še, da so tam naleteli na enormno količino vode, ki je odtekla po drenažnem sistemu, tako da se je zaledje izpraznilo, kar je bil tudi glavni cilj posega. S tem sicer niso zajeli vse vode, saj je v Šmihelu plazišče razdeljeno na vzhodni in zahodni del, vseeno pa je prepričan, da so z drenažo z zgornjega dela vasi in navzdol vzhodno od ceste naredili dobro delo.
Občutek je dober, odločilne pa bodo meritve
“Zdaj bo treba opazovati, kako se razmere spreminjajo skozi čas. Nekako po enem letu bo jasno, kako uspešni smo bili in kaj nas čaka. Osebno imam zelo dober občutek,“ je še povedal Rijavec, ki verjame, da bi se ob dobrih rezultatih meritev lahko izognili dragim rešitvam, ki so bile prvotno predvidene.
Nad posegom so zadovoljni tudi prebivalci Šmihela, ki so dolga leta trepetali ob vsakem večjem nalivu in opazovali širjenje razpok ob premikih razmočenih tal.
“Zdaj bi se prileglo močno deževje, da vidimo, kako se zadeva obnese. S posegom smo zadovoljni. Seveda bi bili še bolj veseli, če bi država že pred leti poskrbela za to, a kaj hočemo. Strokovnjaki pravijo, da moramo počakati leto do leto in pol. Takrat bo mogoče reči, kako bo z nadomestno gradnjo,” je povedal Samuel Terčič, ki že trinajst let ne živi v svoji hiši, ker je prenevarno. Ves ta čas občina plačuje najemnino za hišo višje v vasi, kamor se je moral preseliti. V Šmihelu so sicer zaradi nevarnosti izselili dve družini.
Tudi v Gradišču bi intervencijo
Že kmalu pa začetku izvajanja interventnih ukrepov v Šmihelu so se oglasili tudi prebivalci ogroženih objektov v Gradišču nad Prvačino, kjer so pred leti sicer postavili pilotno steno, zemlja pa se še vedno premika levo in desno od nje. Ker se na državni ravni nihče ne zgane oziroma denarja za to preprosto ni, so začeli pritiskati na občino, da bi se tudi pri njih sanacije lotili interventno. “Vsekakor obstaja možnost, da bi se tudi tam zadeve lotili na podoben način, vprašanje pa je, v kolikšni meri bi občina to lahko finančno pokrila,” je povedal občinski svetovalec za zaščito in reševanje Bogdan Zoratti.
Geolog Rijavec ga je dopolnil, da je Gradišče za razliko od Šmihela že dobilo sidrano pilotno steno. “Res pa je, da je območje v Gradišču v celoti labilno, da je tam vsa meteorna voda nenadzorovano speljana na pobočje proti Vipavi in da lahko ob večji namočenosti tal pride tudi do hipnega zdrsa, “ je povedal in sklenil, da bi bilo treba tudi tam najprej zajeti in nadzorovano odvesti vso vodo, šele potem pa so aktualni pogovori o nadaljnji sanaciji.
NACE NOVAK
