Ljudska glasba kot etnološko dejstvo
18. Štrekljeva nagrada za velike dosežke na področju zbiranja in ohranjanja ljudskega blaga je včeraj romala v roke dr. Marku Terseglavu.
GORJANSKO > Nagrade se je nagrajenec še posebej razveselil, ker jeure poimenovana prav po Karlu Štreklju. “Ljudske pesmi ni nikoli hotel predstavljati le kot literaturo, ampak kot etnološko dejstvo. Tega se je Karel Štrekelj dobro zavedal in temu sem sledil tudi jaz,” je dejal Terseglav. Že takoj po diplomi iz slavistike in primerjalne književnosti se je zaposlil na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Od sredine 90. let pa tudi predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tokratni slavnostni govornik, Mirko Ramovš, tudi sam Štrekljev nagrajenec, je Terseglava opisal kot spoštljivega raziskovalca, ki se ni ustrašil še neraziskanih terenov: “Loteval se je tudi belih lis na zemljevidu Glasbenonarodopisnega inštituta. Taka bela lisa je bila okolica Bizeljskega, kjer je odkril bogato in zanimivo kulturo moškega večglasja. Ključna pa so bila njegova snemanja v Beli krajini.” Še posebej se je posvetil uskoškemu pesemskemu izročilu. Nagrado je Terseglav prejel iz rok podžupana komenske občine Valterja Ščuke na domačiji v Gorjanskem, kjer se je leta 1859 rodil Karl Štrekelj.