Lokalne zgodbe za globalni uspeh
Občina Cerkno je v četrtek s podpisom pogodbe o izvajanju politik za pridobitev znaka zelene destinacije vstopila v Zeleno shemo slovenskega turizma. S tem se je v prizadevanju za znak zelene destinacije pridružila še šestim primorskim občinam: Brdom, Novi Gorici, Idriji ter trem posoškim, ki nastopajo skupaj. Dogodek so v Cerknem pospremili s predstavitvijo inovativnega gozdnega selfnessa in okroglo mizo o tovrstnih ponudbah za globalni uspeh. V Posočju pa računajo, da jim bo certifikat povečal možnosti za pridobitev sredstev iz mednarodnih skladov.
CERKNO, POSOČJE > Župan občine Cerkno Jurij Kavčič je resnost razvoja že sedaj trajnostno naravnane občine po kazalcih Zelene sheme slovenskega turizma podkrepil ekološko. Pogodbo je namreč podpisal s pisalom, ki je narejeno z materiali iz domačega okolja. S tem se je Cerkno priključilo 15 slovenskim občinam, ki so v postopku pridobivanja znaka zelene destinacije.
Strogi mednarodni ocenjevalci
Ljubljana, ki bo prihodnje leto zelena prestolnica Evrope, je edina v Sloveniji, ki si je z osmimi od desetih točk že prislužila zlati znak zelene destinacije. Z njimi sodi v vrh ocenjenih mest po Evropi in svetu. Ocenjevanje, ki so ga v Slovenski turistični organizaciji in partnerski organizaciji - Tovarna trajnostnega turizma - razvili za shemo, namreč poteka po globalno in evropsko primerljivih več deset kriterijih na okoljskem, ekonomskem in kulturnem področju.
V ocenjevanju, ki bo sledilo izpolnitvi sedmih nalog, je med 15 občinami sedem primorskih, vse iz goriške regije : Brda, Nova Gorica, Idrija, Cerkno in tri posoške - Bovec, Kobarid in Tolmin, kot skupna destinacija.
Znak do konca zime
“Ker občini pravkar pripravljamo razvojno strategijo, ki jo bomo utemeljili na trajnostnem razvoju, je podpis zelene sheme prišel v najboljšem času. Ker pa smo se tako obnašali že doslej, se lahko pohvalimo s 50 ekološkimi kmetijami, ogrevanjem središča Cerknega na bio maso, urejeno geosondo za ogrevanje s toploto zemlje, učnim trajnostnim parkom pred osnovno šolo, kolesarnico in kolesarskimi potmi. Imamo pa še premalo izkoriščeno termalno vrtino in velik potencial za nova delovna mesta s trajnostnim izkoriščanjem 70 odstotkov gozda v občini,” je Kavčič izpostavil prednosti, ki bodo Cerknu olajšale pot do znaka zelene destinacije.
Gašper Uršič, v.d. direktorja LTO Laufar, ki je pristopu k shemi botroval, je povedal, da so večino zahtevanih korakov pred ocenjevanjem že izpolnili in da najpozneje konec zime pričakujejo znak.
Soča in gozd sta že zelena
Optimistični so tudi v Posočju, kjer poudarjajo, da usmeritev v zeleno ekonomijo s turizmom vred ni problematična, saj je to območje, daleč od osrednje Slovenije in avtocest hočeš ali nočeš usmerjeno v trajnostni razvoj. Poleg tega je precejšen del ozemlja vseh treh občin na območju Triglavskega narodnega parka.
Vse tri svojo razvojno strategijo opirajo na trajnostni razvoj, tolminska pa je naredila še korak naprej in postala Alpsko mesto leta 2016, s čimer se je obvezala, da bo naravi prijazna. Vse, kar delajo v Posočju, je usmerjeno v naravi prijazen, zeleni razvoj. So med najbolj uspešnimi pri energetski sanaciji stavb. Tudi v turizmu, z outdoor športi in iskanjem možnosti za razvoj kolesarstva in pohodništva napredujejo. S pridobitvijo certifikata se odpirajo možnosti za dodaten denar EU za naravi prijazne projekte.
Ker trajnostnemu turističnemu razvoju najbolj pomaga inovativna ponudba sta avtorici Gozdnega selfnessa - Polona Kavčič in Minca Slakonja (soavtor je Mitja Pirih) predstavili uspešnico sproščanja in samozdravljenja v gozdu nad Cerknim. Ta, že večkrat nagrajena ponudba, je po odmevu tja do Japonske pravkar uvrščena na eno od evropskih tekmovanj in turističnih sejmov na Portugalskem. S tem je ta lokalni produkt na poti do globalnega uspeha. Prav o lokalnih zgodbah za globalni uspeh, je po podpisu sheme tekla beseda na okrogli mizi z dr. Dejanom Križajem s portoroške fakultete za turizem Turistica.
SAŠA DRAGOŠ, NEVA BLAZETIČ
