Maffi: “Živimo z 2,2 milijona kubikov vode nad glavo”
Ljudje morajo sobivati s hidroelektrarnami in tudi zato so upravičeni do denarja v zameno, je včeraj v Kanalu dejal župan Andrej Maffi, ko je z županskima kolegoma in s tremi poslanci razlagal, zakaj s predlogom zakona o varstvu okolja vlada napačno ravna. Poslanec SDS Danijel Krivec je povedal, da bo ključna četrtkova obravnava na matičnem odboru DZ. Verjame, da bo predlog, s katerim vlada jemlje občinam koncesnine za hidrocentrale, umaknjen.
KANAL > Župani Kanala, Tolmina in Nove Gorice Andrej Maffi, Uroš Brežan in Matej Arčon ter primorski poslanci Matjaž Nemec (SD), Danijel Krivec (SDS) in Mirjam Bon Klanjšček (nepovezani) so včeraj v Kanalu skupaj protestirali proti nameri vlade, da z novim zakonom o varstvu okolja občinam, v katerih so hidroelektrarne, vzame sorazmerni, 40-odstotni delež koncesnin od energetske izrabe rek. Denar naj bi šel v vodni sklad oziroma protipoplavne ukrepe.
Mačehovska vlada
Vseh šest zbranih je poudarilo, da če se opisano uresniči, bodo (tudi) tri omenjene občine ob pomemben vir denarja, zlasti kanalska. Ta naj bi letos prejela celo 990.000 evrov koncesnine, sedmino vseh prihodkov, Občini Tolmin po besedah Brežana dajatev nanese okoli 700 tisočakov pri 12- do 13-milijonskem proračunu, le za Novo Gorico ta vir denarja ni ključen, saj dobi okoli 120.000 evrov.
A kot je dejal Arčon, je treba dvigniti glas že iz principa, zaradi načina ravnanja vlade, “ki ne ve, kje vzeti denar in kam ga dati.” Šesterica opozarja, da so se vladajoči sprememb predpisov lotili enostransko, brez posvetovanja z občinami. “Še sreča, da gre za zakon in lahko poslanci kaj vplivamo,” je dejal Krivec in dodal, da če bi delitev koncesnin urejala uredba, bi jo vlada lahko predrugačila sama. Šesterica državi očita tudi, da občinam jemlje denar, pušča pa naloge in da se ne zaveda njihove vloge pri spodbujanju razvoja.
V društvu EKO Anhovo in dolina Soče opozarjajo, da vlada spreminja še druge stvari, ki so zanje nesprejemljive. Poslej naj bi bilo možno IPPC okoljevarstvena dovoljenja dobiti za trajno, novela naj ne bi opredeljevala škodljivih izpustov v zrak, javnost naj bi bila iz obravnav projektov, ki lahko onesnažijo okolje, izključena.
Koncesnina je nekakšna odškodnina
“Katastrofa,” je Maffi ponovil, kaj bi za občino, kjer stoji pet elektrarn na Soči, po dve na Doblarju in v Plavah ter črpalna v Avčah, pomenila predlagana sprememba. Poudaril je, da “s tem denarjem nič ne lišpamo, ampak ga vlagamo v osnovne stvari, največ v vodovode.”Brežan se je pridružil, da enako velja na Tolminskem. “To je udarec pod pasom,” je ocenil potezo vlade.
Maffi je nadalje izpostavil, da dajatev ni le pomembna za proračun. Velik del občanov je namreč leta prenašal prah, hrup, miniranje, prevoze s tovornjaki ob gradnji central, gradbinci so na cestah in drugod naredili škodo, ki je niso povrnili oziroma dobro popravili. “Razumeli smo, da vsi potrebujemo elektriko, potrpeli smo, pomagali državi, ko je objekte umeščala v prostor. V bodoče pa bomo previdnejši,” je razlagal, zakaj je občina upravičena do koncesnine. In zaključil, da tudi obratovanje ni brez posledic: “Tu so deponije gramoza iz Soče, prevozi po naših ceste. Ves čas aktivnosti moramo z elektrarnami sobivati. Živimo z 2,2 milijona kubičnih metrov vode nad glavo, v jezeru na Kanalskem vrhu.”
Brez dajatve najbrž tudi novih HE ne bo
Nemec je opozoril, da je koncesijski denar eden od razlogov, zaradi katerega občine pristajajo na takšne posege na svojem ozemlju, kot jih zahtevajo večje hidroelektrarne. In Krivec se mu je pridružil: “Če se bo posegalo v dogovorjene pravice, bo v prihodnje težko umeščati podobne objekte v prostor.”
Bovški poslanec je prepričan, da vlada išče denar za ukrepe, ki jih je lani obljubljala po poplavah, a je ubrala napačno pot, Arčon pa meni, da je v ozadju iskanje rešitev pogajanj o povprečnini: “Vzeli bi denar enim, da bi ga dali vsem.” Vsi trije poslanci napovedujejo, da bodo glasovali proti spremembam, Nemec dodaja, da bo proti vsa SD. In po beseda Krivca bo ključna obravnava na matičnem odbor DZ, ki bo pojutrišnjem: “Verjamem, da se bo doseglo umik.”
AMBROŽ SARDOČ