Magistrala jih še razdvaja
Zaradi davka na nepozidana stavbna zemljišča številni lastniki predlagajo, naj jih spremenijo v kmetijska. Tisti, ki bi gradili, pa nasprotno. V sklepni fazi priprave občinskega prostorskega načrta (OPN) so se v občini morali soočiti z več kot 700 pripombami na osnutek akta. V mestu je še odprto vprašanje podaljšanja magistrale.
NOVA GORICA> Na mestni občini upajo, da bodo krovni občinski prostorski načrt uspeli sprejeti še letos. “V zadnjih mesecih smo opravili obsežno delo oblikovanja strokovnih stališč do številnih pripomb in predlogov, podanih v javni razgrnitvi osnutka dokumenta. Veliko se jih nanaša na namembnost rabe zemljišč, pri čemer smo skušali čim bolj upoštevati želje občanov, seveda v okviru prostorskih in nenazadnje tudi postopkovnih možnosti,” pravi načelnik oddelka za okolje in prostor Niko Jurca.
Kot očiten primer navaja Čepovan, ki bi z upoštevanjem vseh pripomb ostal brez stavbnih zemljišč in s tem brez možnosti razvoja.
Pomagala je tudi strokovna komisija
Župan Matej Arčon je v soglasju s svetniškimi skupinami februarja imenoval strokovno komisijo, v kateri večinoma sodelujejo arhitekti, ki je preučila predvsem pripombe na območju večjih naselij. “Gre za strokovno pomoč občinskim službam pri odločanju o številnih pripombah in pobudah ter oblikovanju končne verzije dokumenta,” je pojasnil. Vodja skupine, arhitekt Tomaž Vuga, pravi, da so z občinskim oddelkom uskladili stališča pri večini zadev, nekaj pa jih je še ostalo odprtih.
Strokovne službe v teh dneh proučujejo tudi predloge svetnikov, do katerih se bo mestni svet opredelil predvidoma v četrtek. Predlog OPN mora ponovno pridobiti soglasja pristojnih ministrstev. Če ne bo zapletov, bi jeseni OPN lahko sprejeli, pričakuje NikoJurca.
“Med njimi je za mesto najpomembnejša že dolgo sporna zadeva pri prostorski ureditvi severnega dela z načrtovanim podaljšanjem Lavričeve ulice in magistrale. Mi se zavzemamo za to, da bi Lavričevo ulico speljali z zavojem mimo obstoječih objektov, kar bi bistveno zmanjšalo stroške,” meni. Ob tem bi rezervirali prostor za kasnejše podaljšanje magistrale, v oddelku pa vztrajajo pri svojem predlogu podaljšanja obeh ulic, o čemer se bo moral izreči mestni svet, dodaja.
Komisija je med drugim zaznala tudi bojazen ljudi zaradi obdavčitve nepozidanih stavbnih zemljišč, kar bi bilo, po mnenju Vuge, v občini treba znova preučiti. Čeprav so na podlagi sklepa mestnega sveta obdavčitve v zadnjem letu zmanjšali, lastniki parcel ne vedo, kako bo v prihodnosti.
Takoj po sprejetju se lotijo sprememb
V razpravi na izredni seji mestnega sveta je bilo slišati precej pripomb na stališča strokovnih služb in imenovane komisije. Številne so bile povsem konkretne, ki zadevajo določene parcele, kar kaže, da so se občani po pomoč obrnili na svetnike. Ni pa manjkalo splošnih ocen, da je stroka pri številnih pripombah upoštevala različna merila.
“Pri predlogih o spremembi namembnosti stavbnih zemljišč v kmetijska bi morali enako obravnavati vse pripombe občanov, ki želijo zmanjšati obseg stavbnega zemljišča, na katerem so zgradili hišo, ob njej pa uredili dvorišče in vrt, za kar morajo zdaj plačevati davek. Ta del parcel v resnici niso stavbna, ampak kmetijska zemljišča,” je opozoril Robert Golob (Lista RG). Miran Müllner (SNS) in Tomaž Horvat (SD) sta med drugim opozorila na pomanjkanje športnih površin v mestu in na podeželju. Številni pa so soglašali, da bo po sprejemu OPN treba takoj začeti s postopkom sprememb in dopolnitev. Prostorsko načrtovanje je namreč “živa zadeva”, ker pa je ujeto v dolgotrajne postopke, ga je treba glede na potrebe in interese v prostoru ves čas spreminjati.
IRENA TUREL