Majhnost je prednost, ne slabost
Podružnični šoli v Soči grozi, da prihodnje leto ne bo ustrezala niti najosnovnejšim normativom, saj jo bodo obiskovali le štirje otroci. Krajevna skupnost, bovška osnovna šola in Triglavski narodni park si prizadevajo ohraniti dragoceno podružnico, v kateri je letos znova zaživel vrtec.
SOČA > V podstrešju stavbe pa bodo s pomočjo donacije Rotary kluba Ljubljana začeli urejati počitniške sobe za otroke iz socialno ogroženih družin.
Šolo v Soči so, tudi s pomočjo slovenskega Rotary kluba in Rotary International, obnovili po potresu leta 1998. Zbrali so ravno toliko denarja, da se je v obnovo vključilo tudi ministrstvo za šolstvo. Obnovljeno podružnično šolo s takrat dvema kombiniranima oddelkoma do četrtega razreda in s prostori za vrtec so odprli leta 2002. Takrat je šolo obiskovalo 17 otrok. Ker ni bilo denarja za vzgojiteljice, so predšolske malčke vozili v bovški vrtec.
Zdajšnjo pomoč v višini 27.500 evrov namenjajo za urejanje podstrešja z 28 posteljami za letovanje skupin otrok iz socialno ogroženih družin in tudi za druge. “Prostori so pripravljeni, tudi kuhinjo smo posodobili, čakamo samo še na pohištvo. Dodatni programi bodo v šolo in našo vas v poletnem času pritegnili mladostni živžav,” je zadovoljen predsednik Krajevne skupnosti Soča Trenta Božidar Kavčič.
Majhne šole so kakovostne
V tem šolskem letu podružnično šolo obiskuje samo še šest učencev. Čeprav raziskave kažejo, da so majhne šole kakovostne in da v njih učenci pridobijo več znanja kot v velikih, je obstoj šole pod vprašajem. Pa ne zato, ker otrok v dolini ne bi bilo, temveč zato, ker se nekateri starši odločajo za vpisovanje v bovško matično šolo. Nekateri menijo, da se otroci v večjih skupinah bolje socializirajo in da je obšolska ponudba bolj raznolika.
Domačini si skupaj z bovško občino, matično šolo v Bovcu in Triglavskim narodnim parkom prizadevajo za obstoj podružnične šole. Ponudili bodo kar se da zanimive dodatne vsebine, s katerimi želijo pritegniti vse trentarske otroke do četrtega razreda.
Doslej je bil položaj precej neroden. Predšolske otroke so vozili v bovški vrtec, potem pa so jih iztrgali iz znanega okolja in od prijateljev ter jih vpisovali v šolo v Soči. Zdaj tega problema ni več. Vrtec deluje od septembra. Občina in Triglavski narodni park plačujeta nadstandard, saj bi po normativih v skupini moralo biti 17 malčkov.
Ravnatelj bovške matične šole Iztok Kenda podpira obstoj podružnične šole v Soči: “Menim, da se umiranje kraja začne z zaprtjem šole. Z namenom, da bi šolo ohranili, smo odprli tudi vrtec. Akcijo smo sprožili v začetku leta. Starši so izrazili željo po odprtju vrtca, kar nam je uspelo.”
Negotova prihodnost
Prihodnje šolsko leto, ko bodo v bovško šolo odšli štirje zdajšnji četrtošolci, ne bodo več zadostili normativu najmanj petih učencev. V Soči bi ostali samo še štirje otroci. V tem šolskem letu bodo naredili vse, da bi se prihodnje leto vpisal še kakšen otrok in bi šolo obdržali.
Podružnična šola je pomembna tudi zato, ker se med otroki tkejo prijateljske vezi in občutek pripadnosti domačemu kraju. S pomočjo Triglavskega narodnega parka in domačih društev že zdaj ponujajo bogat obšolski program, v prihodnje ga bodo nadgrajevali. Učenci se pogosto srečujejo o z vrstniki iz drugih šol, sodelujejo pri vseh kulturnih prireditvah v dolini in še bi lahko naštevali.
NEVA BLAZETIČ
