Mali in veliki za bolj debelo repo

CERKNO> Ta terjast, srhljiva arhaična maska, sicer pa eden od treh redarjev v 25-članski družini laufarjev, je že prvo letošnjo nedeljo v Cerknem oznanjal pustni čas. Za njim je na ulice in v vasi prihajalo vse več značilnih pustnih likov. Minulo nedeljo so laufar komando zapustili že vsi, ki smejo na prosto.

Zadnji bo nared znanilec pomladi “ta bršljanov”

Laufarija je kot šega, ki sega v poganske čase, od lani vpisana v register skupno dvajsetih enot žive dediščine na Slovenskem. Od pustnih šeg ji delajo družbo Ravenski pustovi in Drežniški pust izpod Krna. Laufarji merijo tudi na reprezentativni seznam Unescove nesnovne dediščine.

V teh dneh roke in misli fantovske skupnosti, ki šego ohranja iz roda v rod, zaposluje predvsem priprava letošnje Laufarije. Pravzaprav so od leta 1992 organizirani v društvo, ki se ne brani niti delovnih deklet. “Približno 70 nas mora poprijeti za pripravo običaja in res je med nami tudi pet deklet. Po dobrem mesecu dela nas čaka le še izdelava oblačila znanilca pomladi 'ta bršljanovega',” je povedal predsednik društva Peter Kosmač.

Skoraj sto kilogramov težko, z mahom našito oblačilo za Pusta, krivca vseh zablod, že čaka najbolj krepkega fanta v društvu. Tudi njegov dobrodušni brat “ta smrekov” ima svojo opravo pripravljeno. Za šivanje tja do deset tisoč bršljanovih lističev na njegovo odelo pa imajo še nekaj časa, saj smejo omenjeni laufarji na plan šele na debelo nedeljo.

Pač pa je “ta star”, gospodar družine v značilni goriški narodni noši in edini, ki sme govoriti, del družine (predstavnike poklicev in družbenih plasti na Cerkljanskem) že povedel od vasi do vasi. Če so njega dni koledovali za cvirn, jih danes bolj razveseli kaj krepkega ali tekočega, zato da gospodinji lahko obljubijo “de bo ripa bel debiela”.

Da bo vse skupaj bolj držalo, jih tu in tam pospremijo še ta mali laufarji. Ob tradicionalni se je namreč rodila še otroška družina laufarjev. Na Cerkljanskem skoraj ne poznajo običajnega pustnega šemljenja, pač pa vse več staršev svojo mladež odeva v laufarska oblačila in značilne lipove larfe (maske). Ker takih, izrezljanih v človeku podobni obliki, ne poznajo nikjer drugje v Sloveniji, so ločeno zaščitene kot kulturna dediščina.

Laufarija skozi želodec

Čeprav Cerkljani fantom radi poočitajo preveč “tekočih zadev”, bo letos o njih tekla beseda tudi na okrogli mizi. Lokalna turistična organizacija, ki se seveda imenuje Laufar, v sodelovanju z društvom pripravlja okroglo mizo z etnologom Janezom BogatajemLaufarija skozi želodec. Medtem ko bodo v hotelu poskrbel za značilne laufarske jedi in bodo otroci pekli “babe” (krofe), bo krst doživel tudi aperitiv Laufar.

Prej bo morala laufarija še skozi “možgane”. Pust je na debelo grešil in obtožnica bo dolga. “Točno 30 strani bo obsegal kalamon in dobrih sedem metrov v dolžino se ga bo nabralo v pristni cerkljanščini. Ker smo “tožilci” sami domačini in grehov ni malo, Pusta ne bo težko obtožiti,” nam je zaupal Kosmač. Zgodilo se bo, kot že nič kolikokrat prej, na debelo nedeljo in na pustni torek kakopak.

SAŠA DRAGOŠ