Mali šmaren, mala vas, veliki praznik
“Saj ne izumiramo. Nasprotno! Sedaj nas je že 25, v glavnem mladih družin z otroki.” Tako je pribil prebivalec vasi Police, ki je bila naseljena vsaj že v mlajši železni dobi. Na mali šmaren domačini medse gostoljubno sprejmejo stokrat več ljudi kot je prebivalcev kraja. Tudi v nedeljo je bilo v vasi živahno od jutra do večera.
POLICE > Police, najmanjša cerkljanska vas dobrih 550 metrov nad Idrijco, so v nedeljo praznovale mali šmaren v družbi množice obiskovalcev. Jutranjemu romanju v cerkev Marijinega rojstva z, zanimivo, ločenim zvonikom, so vaščani dodali še niz zabavnih prireditev in gostoljubje. Vasica, ki ji je pred desetletji pretilo izumrtje, z optimizmom zre v prihodnost.
Odkar je matična župnija Šentviška gora pred dobrima dvema desetletjema spodbudila romanje v poliško cerkvico, se majcena vas na mali šmaren spremeni v najbolj obljudeno na Cerkljanskem. Za 200 romarji, ki so v nedeljo zarana počastili Marijino rojstvo, so vaško polico (ravnico pod hribom Degarnik, med potokoma Poličnica in Sijaunk) zasedli kosci in kosice iz vse Slovenije. Tretjič zapovrstjo so tu pomerili svojo spretnost v košnji.
Ko smo vaščane - Staneta, Toneta, Dušana in Bojana nerodno vprašali, koliko duš sploh še šteje vas, se je Stane razjezil. “Zakaj še? Saj ne izumiramo. Nasprotno! Sedaj nas je že 25, v glavnem mladih družin z otroki. Starostna struktura se je v zadnjih letih povsem spremenila. Vikendaše smo vzeli za svoje, oni pa nas oziroma Police,” je pribil. Dušan, ki se je pravkar priselil iz Cerknega, je zagotovil, da je s tem potegnil dobro potezo. Bojan, ki pa se je pred leti odselil, pa je dodal, da je njegovo srce še vedno v Policah.
Pred nekaj desetletji je v preživetje Polic, ki so tedaj štele še 17, v glavnem ostarelih ljudi in večinoma prazne hiše, verjel le malokdo. Ko je vas kot zadnja na Cerkljanskem leta 1980 dobila cestno povezavo z dolino, je krenilo na bolje.
Turisti vasi, ki je polna naravnih znamenitosti, ljudskega izročila o prastarih slovanskih verovanjih in arheoloških najdb, še niso odkrili. Na prometnem prehodu med Gorenjsko in Baško Grapo in naprej v Furlanijo, naj bi bila naseljena že v mlajši železni dobi. V pisnih virih pa je prvič omenjena leta 1275. Na srečo so jo odkrili mlajši Cerkljani, še prej pa vikendaši.
“Želimo, da na Police gledate z optimizmom, saj tako našo in vaško prihodnost vidimo tudi Poličani. Imamo probleme, a jih rešujemo in smo zadovoljni. V zadnjih letih, odkar občina vsem krajem na Cerkljanskem denar deli enakovredno, smo tudi veliko postorili. S pomočjo spomeniških strokovnjakov smo tudi cerkev, ki sodi v prvo polovico 16. stoletja in se ponaša s freskami iz leta 1536, obnovili tako, da ne bo več propadala,” je nadaljeval Stane.
Poličani delajo v dolini in stavijo na zeleno kmetijstvo na ravnici - polici, ki jim je dala ime. Na tistem skopem ravnem koščku zemlje, ki so ga predniki (vas jih štela tudi več sto) tako zelo spoštovali, da so hiše na gosto strnili pod hrib in obvarovali vsako ped zemlje. “Veliko nam pomeni, da prihajate med nas, v ta odmaknjeni del Cerkljanske. Zato se bomo potrudili, da bo mali šmaren ostale velik praznik za vse,“ so zaključili možje.
SAŠA DRAGOŠ
