Malo delo v Idriji ostaja na dveh bregovih
Odgovore na vprašanja, zakaj so študenti proti malemu delu, kaj zakon prinaša in kaj odnaša, so idrijski študenti iskali s predstavniki vlade in študentske organizacije in z dvema poslancema. Čeprav manj ostri kot spomladi, so prepričani, da bo zakon padel.
IDRIJA> Klub idrijskih študentov je spomladi ministru za delo Ivanu Svetliku dvakrat predstavil argumente proti takrat nastajajočemu zakonu o malem delu. Na petkovi razpravi je ostrina njihovih argumentov nekoliko otopela. Kljub temu so s predstavnikom študentske organizacije in gibanja za dostojno delo in socialno državo Markom Funklom na čelu prepričani, da zakon na referendumu ne bo preživel. Doslej so v državi zbrali okrog 10.000 podpisov.
Idrijski študentje so dali vedeti, da bodo na verjetnem referendumu glasovali po svoji vesti, torej jih bo večina proti zakonu o malem delu.
Jabolka in hruške
Predstavnik ministrstva za delo Zoran Kotolenko, ki je vodil pripravo zakona, je pojasnil prednosti enotne ureditve malega dela, ki študentom, brezposelnim in upokojencem omogoča mesečno 60 ur (728 ur letno) neobdavčenega dela in zaslužek do 6000 evrov bruto.
“Študentje so doslej v povprečju delali 550 ur letno. Več kot polovica jih je zaslužila do 2800 evrov bruto. To je bila najbolj izkoriščana oblika dela,” je prepričan Kotolenko.
“Zakaj vlada že doslej ni naredila reda med študentskimi servisi? Zakaj ministrstvo za visoko šolstvo nima nadzora nad 30.000 fiktivnimi, prikrito brezposelnimi študenti in zakon ni bil pripravljen v sodelovanju s tem ministrstvom? Zakaj se mešajo tri povsem neprimerljive skupine ...” je nizal vprašanja Marko Funkl, prepričan, da je zakon “z mešanjem jabolk in hrušk” napačno zasnovan.
SAŠA DRAGOŠ