Manj ga bo, a bo dober
Čebelarsko društvo Nova Gorica praznuje stoto obletnico delovanja. Ob prazniku so izdali zbornik, danes ob 15. uri pa v avli mestne hiše odpirajo razstavo.
NOVA GORICA > “V našem društvu je 101 član. Število se povečuje, tudi zanimanja za čebele je vse več, čeprav čebelarstvo ni več, kar je nekoč bilo,” pravi Izidor Šuligoj, predsednik ČD Nova Gorica, ki vključuje čebelarje iz Šempasa, Ozeljana, Nove Gorice in Trnovske in Banjške planote. Skupno imajo med 2500 in 3000 čebeljih družin.
> Čebelarji ste ponavadi gospodje v zrelih letih. Kaj pa mladi?
“Za čebelarjenje se ljudje odločajo, ko gredo v pokoj, ker delo vzame veliko časa. A se pomlajujemo. Mlade usposabljamo v krožku na OŠ Frana Erjavca, kjer naš član kot mentor skrbi za čebele v šolskem čebelnjaku. Tudi povprečna starost naših članov se je znižala na 60 let, najmlajši pa je star enajst let.”
> Čeprav so na Goriškem zelo dobri pogoji, med vami ni velikih čebelarjev. Kako to?
“Pogoji so idealni, a danes ne preživiš kot čebelar, če ne prevažaš čebel na pašo.”
> Vreme, eden od vplivnih dejavnikov, je vse bolj nestanovitno. Kako ocenjujete zadnje letine?
“Lani je vreme spomladi zatajilo, tudi poleti je bilo slabo, se je pa jeseni nadoknadilo z mano na jelki. Letos je za zdaj slabo. Spomladi akacija ni dala nič, tudi cvetličnega medu so bore malo nabrali, bolje je z lipo. Medu bo letos bolj za domače potrebe. Je pa kakovosten.”
> Kako pa je s čebeljimi boleznimi?
“Zaenkrat nas niso prizadele, naše čebele so kar zdrave. So se pa pred časom pojavile v naši bližnji okolici: v Goriških brdih in na območju Šempetra oziroma Bilj.”
> Kakšne izkušnje imate s sadjarji? Opraševanja ni brez čebel, je pa zanje škropljenje nevarno ...
“S sadjarji nimamo veliko stikov, saj nimamo težav z zastrupitvami čebel. Povečini so ozaveščeni, da so čebele ključne za opraševanje.”
> V zadnjem času se v Sloveniji širita apiterapija in čebelarski turizem. Kako je s tem pri vas?
“V našem društvu proizvajamo med, cvetni prah, propolis, manj se ukvarjamo matičnim mlečkom. Tudi o apiterapiji seveda razmišljamo.”
> In si že dolgo prizadevate za prostore ...
“Da, radi bi zagotovili prostore, kjer bi imeli pisarno in arhiv. Imamo majhno pisarno na območni enoti zavoda za gozdove v Rožni Dolini, na roko nam gresta tudi KS Solkan in mestna občina. Za sprotne potrebe gre, a s svojimi prostori bi veliko laže delovali.”
MITJA MARUSSIG