Med brezdomci vse več mlajših od 20 let

NOVA GORICA > V Dnevnem centru za uporabnike prepovedanih drog Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent v Novi Gorici se zadnje čase ukvarjajo s pojavom mladih, tudi zelo mladih, ki niso uporabniki drog, se pa zadržujejo v tem okolju, ker nimajo kam drugam.

Da bi pristojne opozorili na ta nov pojav, želijo še v novembru, ki je tudi mesec preprečevanja zasvojenosti, organizirati delovno srečanje lokalnih skupnosti ter vladnih in nevladnih organizacij, ki se z ukvarjajo s to problematiko, je povedal socialni delavec v novogoriškem dnevnem centru Šenta Luka Mrak.

“Ogromno mladih je, ki jih mi ne moremo nikamor usmeriti. To so mladi, stari 18 ali 19 let, ki so izšli iz šolskega sistema in se znašli na ulici. Doma iz nekih svojih razlogov ne morejo živeti, mi jih srečujemo na terenu v sklopu svojega dela z uporabniki drog,” je opozoril Mrak.

Druženje z nekom, ki je sam v stiski in je še uporabnik drog, za mladega človeka ne more biti dobro. “Če si v stiku le s takim načinom življenja, obstaja tveganje, da tudi zase ne boš več videl drugih življenjskih opcij,” so opozorili Šentovi novogoriški sodelavci.

“Ti mladi ljudje so tu, na sceni. Vprašati se moramo, kam z njimi. Naš dnevni center ni najboljša rešitev. Seveda jih sprejmemo, čez dan so lahko tu, si kaj skuhajo, se družijo, se umijejo, se pogovorijo s socialnim delavcem ... Vendar ob 15. uri naš dnevni center zapre vrata in takrat bodo morali spet na cesto,” je dejal Mrak.

Taki mladi se ne morejo več obrniti po pomoč v krizni center, ker so starejši od 18 let. Tudi zavetišče za brezdomce ni prava perspektiva za 18-letnika, so opozorili v Šentu in se vprašali, kam torej usmeriti takega posameznika.

Razmišljati bo treba na daljši rok, so prepričani v novogoriškem Šentu. Skrbi jih tudi nezainteresiranost nekaterih občin. Slab odziv s strani občine so na primer letos že doživeli ljubljanski Kralji ulice in društvo Stigma, ko so občino prosili za pomoč zaradi naraščanja števila uporabnikov njihovih storitev.

Če na strani politike ne bo pravega interesa za reševanje novih izzivov, “lahko tudi vse zapremo”, pravijo sodelavci novogoriškega Šenta. A ob tem opozarjajo na “grški scenarij”. V Grčiji so ob začetku krize leta 2011 v prvem varčevalnem valu vzeli denar nevladnim organizacijam, ki so skrbele za zmanjševanje škode na področju uporabe drog. V nekaj mesecih po ukinitvi financiranja je pojavnost aidsa porasla za 1500 odstotkov, je izpostavil Šentov socialni delavec.

Za nov pojav mladih polnoletnih brez doma sodelavci novogoriškega Šenta ne vidijo rešitve brez sodelovanja z drugimi lokalnimi in nacionalnimi akterji, čeprav se tudi med nevladnimi organizacijami o tem veliko pogovarjajo. Upajo, da se bo v Novi Gorici primerna rešitev nakazala v pogovoru z lokalnimi skupnostmi.

STA