Med igro bajnih številk in vojno
Občina Idrija ima precej milijonarjev, ki so za malenkost zgrešili stoterico domnevno najbogatejših Slovencev po ugotovitvah revije Manager. Tisti uvrščeni - vseh enajst iz koncernov Kolektor in Hidria - pa imajo na pripisano bogastvo v lastniških deležih precej različne poglede.
IDRIJA > Predsednik koncerna Kolektor, ki številkam že leta ugovarja, ga zato pravkar meri na trgu. Hidria pa je prav v njem našla enega od vatlov za izmero vrednosti svojega deleža v FMR, ki je sicer 34-odstotni lastnik skupine Kolektor.
Predsednik korporacije Kolektor Group Stojan Petrič je vsestransko bogat. Bogastvo, ki mu ga pripisujejo številke na lestvici najbogatejših (20,3 milijona evrov vredno lastništvo v koncernovi finančni družbi Fond), pa je očitno tudi zanj neotipljivo. Ali se morda moti, pravkar preverja na trgu s prodajo 50 delnic Fonda. Objavil je oglas, v katerem delnice prodaja po ceni, ki ustreza deležu, kot so mu ga ovrednotili analitiki revije Manager pri pripravljanju lestvice najbogatejših Slovencev.
Velika verjetnost, da Petrič za delnice ne bo iztržil milijona evrov, kolikor bi po metodologiji sestavljavcev lestvice moral, utegne pomeniti hladen tuš za Hidrio. Torej za drugo idrijsko korporacijo z menedžerji, ki so bogati z evri in nedvomno tudi drugače.
Po strahu bogastvo, po jezi kleščenje
Stojan Petrič, ki je sicer avtorjem metodologije povsem resno pojasnil, zakaj svoj delež v Fondu vrednoti na 450.000 evrov, v celotnem koncernu pa na največ tri milijone evrov, se ob pogledu na bogastvo svojih sedmih menedžerjev na lestvici (pripisanih jim je skupaj 134 milijonov evrov) očitno zabava. V torek je objavil ponudbo za prodajo 50 delnic Fonda za milijon evrov in do konca meseca čaka ponudnike.
Bogastvo menedžerjev sega v čas lastninjenja Kolektorja in njegovega ameriškega solastništva Kirkwood Industries, v katerem so potegnili poslovno potezo svojega življenja. Petrič, ki strahu bržčas ne zre pogosto v oči, je večkrat povedal: “Kirkwood je želel kupiti večinski delež delnic od lastnikov, združenih v FMR, FMR Holding in Fond. Ustrašili smo se in del lastništva koncentrirali z notranjim odkupom v menedžmentu. Pridobili smo kontrolni delež, ki je onemogočil zlorabo in izkoriščanje položaja za onemogočanje nadaljnje rasti Kolektorja.”
Nadaljevanje je znano. Otresli so se Kirkwooda, odkupili svojega prvotnega nemškega večinskega lastnika, se razvijali v dobršni meri s svojim kapitalom, širili in zrasli do lanskih 427 milijonov iztržka in 35 milijonov evrov dobička. Slednje, predvsem pa približno 3000 na trdni razvojni strategiji slonečih delovnih mest, je resnično bogastvo.
Zato Petrič tako mirno kot “prodaja” svoj delež v Fondu, za prihodnje leto napoveduje slovo od bogatega Kolektorja.
Bolj jezen pa je bil ob prvi, leta 2007 objavljeni lestvici, ki ga je s 43 milijoni evrov naredila za desetega najbogatejšega Slovenca. Šele ko je zagrozil s tožbo, so avtorji metodologije bajno vsoto prepolovili. Ker ne soglaša niti s tem vrednotenjem, odgovor o dejanski vrednosti išče tam, kjer ceno določa povpraševanje. Ker evrskega milijončka ne potrebuje, ga ne bo prav nič prizadelo, če po takšni ceni ne bo dobil kupca.
Hidrii je vrednotenje bogastva bliže
Petrič bržčas ne pričakuje ponudbe Hidrie, ki bi z morebitnim nakupom lahko stopila še korak bliže Kolektorju, potem ko je leta 2007 s 15 milijoni evrov kupila 39-odstotni delež FMR.
Odkar je pred dvema letoma Kolektorjeva družba Prokos od malih delničarjev (zdaj jih je še približno 350) kupila prgišče delnic družbe H&R, prek katere menedžerji s predsednikom Edvardom Svetlikom obvladujejo korporacijo Hidria, je bila javnost sproti obveščana o kreditnem krču Hidrie. A tega in neodplačevanja glavnice 145 milijonov kreditov njeni vodilni priznavajo. Pred nekaj dnevi pred novinarji sicer ni bilo govora o še neodplačanih kreditih, ki izvirajo iz leta 1994 izvedenega menedžerskega olastninjenja Hidrie, zato pa več o dezinvestiranju, ki bo v pomoč strateškim razvojnim programom. Naprodaj je tudi omenjeni delež v FMR. Gašper Svetlik, podpredsednik korporativnih financ, je tudi z vatlom lestvice stotih bogatih ocenil, da imajo v njem krepko čez 20 milijonov evrov. Škoda, ker naj bi Kolektor leta 2010 odstopil od dogovorjene prodaje deleža v višini 18,5 milijona evrov, torej ni bila povzročena.
Bogastvo v zadolženosti in inovativnih produktih
Kolektor je s svojim sporočilom javnosti v sredo znova pojasnil, da od prodaje ni odstopil sam, pač pa so jo onemogočile dodatne zahteve direktorice Hidrine finančne družbe FIN Urške Svetlik.
In dokler vojna med korporacijama traja, je jasno, da sta obe še neizmerno, pa čeprav zelo različno, bogati, in da dandanašnja kriza še ni čas za sinergije, o katerih je tudi ta teden razmišljal Gašper Svetlik.
Družini Svetlik (21,2 milijona) in Krapš-Rejc (12,8 milijona evrov), ki sta zaradi finančnega krča Hidrie edini iz korporacije ostali na lestvici najbogatejših, imata dobršen del svojega bogastva v zadolženosti. In to skupaj s preostalimi menedžerji, ki so leta 1994 prevzeli večinski delež družbe. Z menedžerskim kreditnim odkupom, ki se od večine naših klasičnih s potopljenimi družbami in delavci razlikuje po tem, da ima v korporaciji delo po dveh desetletjih več kot 2500 ljudi in so odtlej letni prihodki zrasli na 285 milijonov evrov. Korporacija pa kljub prestrukturiranju z lastnim razvojem novih proizvodov v strateških programih posluje z dobičkom. Del tega po vstopu Kolektorjeve družbe v H&R namenja celo dividendam. Te so sicer Kolektorjeva stalnica.
Finančno se Hidrii ni izšlo tako kot Kolektorju. Podobno kot leta 1994 pa njeni menedžerji - lastniki verjamejo v prodornost lastnih inovativnih zelenih avtomobilskih in klimatizacijskih tehnologij in v tem je njihovo resnično bogastvo.
V prihodnjih mesecih finančne konsolidacije se utegne Hidria soočiti z marsikatero neprijetnostjo. Tudi s tem, da bo trg zavrnil Petričevo ponudbo in bodo morali tudi sami trgu prepustiti oceno vrednosti svojih delnic, v FMR in še kakšnih v svojih izkazih.
SAŠA DRAGOŠ
