Medtem ko se štirje prepirajo, Soča odnaša denar

TOLMIN > Zaradi številnih preteklih nepravilnosti, ki so jih zagrešili še v času nekdanje Jugoslavije, sta po nepotrebnem zašla v spor tolminska občina in AS Tolmin.

Na elitni lokaciji tik ob Soči v v bližini Sotočja so sporne štiri parcele s številkami 1207, 1209, 1211 in 1213. So v pravno formalni lasti Kompasa Rent a Car d.d. v likvidaciji, ki obstaja samo še zaradi nedorečenega lastništva teh parcel. AS Tolmin je že pred dvanajstimi leti vložila zahtevek za njihovo vrnitev in zemljo tudi dobila nazaj. Ko pa se je nedolgo tega vpletla tolminska občina, ki meni, da je sama lastnik zemljišča in s tem tudi zavezanec za vrnitev, se je začel še vedno nedokončan niz tožb in pritožb. AS vse bolj nestrpno čaka na razrešitev gordijskega vozla.

Nejasna zgodovina

Direktor občinske uprave, pravnik Davor Simčič, vpletenost občine pojasnjuje z dejstvom, da je večina nacionaliziranega zemljišča nekdanjih AS vsepovsod po Sloveniji prešla v državno, pozneje v občinsko last. Kdo in kdaj je štiri nacionalizirane in s tem državne parcele pred desetletji neupravičeno predal Kompasu, ne ve.

Tolminci pa se spomnijo, da se je zgodba odvijala nekako takole: država je nacionalizirano kmetijsko zemljišče uporabljala za vojaški poligon. Težko je izbrskati, kako je to zemljišče še pod nekdanjo Jugoslavijo pristalo v rokah nekdanjega srbskega podjetja Centroslavija. To ga je po razpadu Jugoslavije v menjalni pogodbi odstopilo takratnemu solastniku Kompasu kot odškodnino za njegovo uničeno premoženje v Srbiji.

Kdo je zavezanec za vračilo?

Pravno formalno ni razjasnjeno, kdo naj bi bil upravičenec za vračilo.

“Pri raziskovanju postopkov za nazaj smo ugotovili več napak. Kompas bi moral v devetdesetih letih v skladu z več zakoni predati zemljišče v družbeni lasti državi, vendar tega ni storil. Neupravičeno je olastninil štiri parcele. Država v takratni preobremenjenosti z lastniškimi zadevami ni zaznala napake. Kljub pozivom upravne enote Tolmin, Kompas ni odpravil nepravilnosti. V tem tiči izvirni greh, da se moramo danes s podjetjem v likvidaciji še ukvarjati. Lastnica zemljišča bi morala biti slovenska država oziroma občina, ker je država tovrstna nacionalizirana zemljišča predala občinam,” pojasnjuje Simčič.

Poudarja, da je zlasti s finančne plati pomembno, kdo je zavezanec za vračilo - Kompas, država ali občina. “Če je zavezanec Kompas, potem bi ob vračilu od države zahteval odškodnino. Odškodninski sklad se plačila otepa. Če je zavezanec občina, odškodnine od države ne bi dobila. Zemljišče bi vrnili upravičencu AS Tolmin in s tem odprli pot za njegovo turistično urejanje,” pojasnjuje in obljublja Simčič.Kot pravi, ima občina na tem območju širši javni interes, saj je opredeljeno za športno rekreativne površine s kampom.

Da bi bila zadeva še bolj zapletena, je občina ob pregledovanju starih listin ugotovila, da nekdanja AS Tolmin ni bila lastnica celotnega zemljišča na štirih parcelah. Sporni sta spodnji dve s številkama 1207 in 1211. Pri eni je AS upravičena do vrnitve 80 odstotkov zemljišča, pri drugi pa 51 odstotkov. Nova parcelacija ni bila narejena. Nekdanji lastniki 20 odstotkov in 49 odstotkov spodnjih dveh parcel niso znani oziroma jih ni več, kar pomeni, da je do njih upravičena občina. Pravno formalno pa je Kompas lastnik tudi tega zemljišča tik ob reki.

Občina v tožbi s Kompasom

“Občina poskuša s tožbo od Kompasa dobiti spodnje dele omenjenih dveh parcel. Poskus poravnave ni uspel,” pojasnjuje Simčič.

Ko je upravna enota v vsej tej zmedi pred dvema letoma kot zavezanca za vračilo premoženja določila podjetje Kompas Rent a Car v likvidaciji, sta se država in občina pritožili. Ministrstvo za kmetijstvo je odločbo zavrnilo in odločilo, da je zavezanec za vračilo občina. Kompas, ki hrepeni po državni odškodnini, se je pritožil na upravno sodišče. Sodišče je razveljavilo odločitev ministrstva za kmetijstvo in zadevo skupaj z nejasnimi napotki vrnilo upravni enoti v ponovno odločanje. Aprila letos je upravna enota ponovno odločila, da je zavezanec za vračilo Kompas, na kar sta se občina in slovenska odškodninska družba oziroma država ponovno pritožili. Krog je bil sklenjen.

“Občina se je morala pritožiti, če hoče od Kompasa dobiti spodnja dela dveh parcel, ki sta še vedno sestavni del celotnih parcel. Ne predstavljamo si, kako bi AS lahko sobivala s Kompasom, če bi ta ostal lastnik zemljišča tik ob Soči. Kompas bi ga zagotovo prodal in s tem bi se na strateškem območju pojavil nov subjekt,” občinsko ukrepanje utemeljuje Simčič.

AS je naveličana čakanja

AS Tolmin s 23 člani nemočna opazuje pravdanje. Po dvanajstih letih postajajo nervozni. Kot pravijo, jih ne zanima, kdo je zavezanec za vrnitev, želijo zgolj zemljo nazaj v svojo last. “Država je bila na tej zemlji slab gospodar. Kmetijska zemljišča je spremenila v vojaški poligon. Potem je z njimi balinala sem in tja, od Centroslavije do Kompasa. Če se občina in država zdaj ne bi vpletali v postopke vračanja, bi zemljišče dobili že pred leti in bi območje urejali za športno rekreativne potrebe. Imeli smo že vlagatelja, s katerim bi skupaj uredili kamp,” je nad dogajanjem ogorčen predsednik AS Tolmin Pavel Rutar. V AS še pravijo, da so na ostali vrnjeni zemlji dober gospodar. Dajejo jo v najem prirediteljem festivalov na Sotočju, domačim organizatorjem najemnine ne računajo. Vsa vrnjena kmetijska zemljišča dajejo v najem kmetom. Kot pravijo, bi od občine pričakovali, da se bo postavila na njihovo stran in da s pritožbami ne bo zavlačevala vrnitve. Bojijo se, da jim občina v primeru, če bi postala zavezanec za vrnitev, zemlje sploh ne bi predala. “Zdi se nam, da nas imajo za slabe gospodarje. V mnogih primerih so AS zaradi neurejenega dedovanja res slabo operativne, za nas pa to ne velja. V primeru nekdanje AS Tolmin je šlo za solastnike in ne za deleže. To pomeni, da je tudi po novem članov AS samo 23. Med seboj smo tesno povezani in operativni,” posebnost AS Tolmin predstavlja Rutar.

NEVA BLAZETIČ

Sporne štiri parcele ležijo tik ob Soči na turistično atraktivnem območju