Medved pokončal že šest krav
Pašni skupnosti Porezen in Otavnik, ki se na pašnikih pod Poreznom že vse poletje otepata težav s konfliktnim ubijalskim medvedom, sta agenciji za okolje oddali vlogo za izredni odstrel medveda. Ta je medtem pokončal še šesto kravo, tokrat na Petrovem Brdu.
PETROVO BRDO>“Medved, ki je okusil bogato pojedino, ki jo kljub izdatnemu varovanju nudijo pašniki pod Poreznom, ne bo odnehal,” je prepričan Gregor Koder, gospodar pašne skupnosti Porezen iz Davče. Skupaj s sosednjo, cerkljansko skupnostjo Otavnik je minuli četrtek na agencijo za okolje na zahtevo lastnikov 370 glav pašnih živali oddal vlogo za izredni odstrel medveda, ki jim že poldrugi mesec “pije” kri. Dotlej jim je namreč pokončal tele in štiri krave. V petek pa so v Petrovem Brdu, po devetih dnevih iskanja, našli ostanke krave, šeste žrtve ubijalskega medveda.
Pastir v strahu prepeva, a težave ljudi ne štejejo
Astro, kot so lastniki imenovali petletno kravo, je medved zadavil in odvlekel dobrih sto metrov po strmini v goščo pod pašnik. “Devet dni sem jo iskal vsepovsod po okoliških hribih. Celo na sosednji Soriški planini sem se pozanimal, če se je v strahu zatekla nanjo. Nič kolikokrat sem se s traktorjem peljal mimo nje, a sem jo našel šele, ko se je obžrt in napihnjen kadaver sam zvalil v dolino,” je zgrožen pripovedoval lastnik Jani Zgaga s Petrovega Brda.
Skupaj z njim so zgroženi, predvsem pa prestrašeni vsi ljudje v vaseh pod Poreznom. Pastir pašne skupnosti Jože Janc je povedal, da zadnje tedne na pašnih poteh prepeva, da bi odgnal medveda, a strah se je zažrl globoko v kosti. Ta je toliko večji, ker je njihovo upanje, da jih bo agencija za okolje rešila konfliktnega medveda, pičlo. Odškodnina po šestih ubitih kravah, ki jo bodo slej ko prej odšteli prizadetim kmetom, je namreč za državo še prenizka za hitro ukrepanje. Težave ljudi - strah, pa tudi izgubljen čas za poostreno skrb za živino in iskanje pogrešane govedi - ne štejejo.
Mateja Blažič, ki je na agenciji zadolžena za izjemni odvzem medveda iz okolja, je potrdila, da so vlogo obeh pašnih skupnosti prejeli. S tem pa se začenja eno do dvomesečni postopek do izdaje bodisi pozitivne bodisi zavrnilne odločbe. Mnenji bosta najprej pripravila zavoda za gozdove in varstvo narave, zatem pa še društva s področja ohranjanja narave.
“Mi nimamo na voljo dveh mesecev za čakanje. Z medvedom smo soočeni od nekdaj, a ne tudi s tolikšno škodo kot letos. Čeprav so v preteklosti medvedje že ubijali našo drobnico, se krav ni lotil še nobeden. Verjemite, da ubijalski medved ne bo odnehal in da smo ogroženi tudi ljudje,” je bil prepričan gospodar skupnosti Koder.
Država bi takoj ukrepala le, če bi medved poškodoval človeka oziroma bi bila škoda na premoženju večja, kot je. “Morali bi nas upoštevati, zavarovati, a birokratski mlini meljejo predolgo. Naj imamo 300 ali pa 600 medvedov, kolikor omenjajo številke, je to odločno preveč. Se spomnite, kako so se uprli francoski kmetje, ko so skušali k njim naseliti štiri medvede? Mi pa nimamo nobene besede in morali bomo opustiti še tisto malo živine, ki jo imamo,” je pritegnil Zgaga.
“Medvedov je odločno preveč”
Lovec Jože Dakskobler, ki se je z medvedom srečal iz oči v oči (namesto, da bi pobegnil, se je medved napotil proti njemu) pa je dodal: “Če bi tedaj sprožil, bi nas zdaj ne bilo strah in kmetje bi še imeli svoje krave. Naši gozdovi so v teh dneh polni gobarjev in, bog ne daj, da bi ukrepanje sprožil napad na katerega od njih. Medvedov imamo odločno preveč in če jih že moramo imeti toliko, bi jih morali z mrhovišči omejiti na območje kočevskih gozdov.”
Sodeč po odzivih, ki jih na spletnih forumih sprožajo vesti o krvoločnem kosmatincu izpod Porezna, ima ta veliko večjo podporo, kot jo imajo kmetje. Navsezadnje jih je tod ostalo le še prgišče in kot pravi Koder, jih utegne biti že ob letu še manj. Država namreč od njih zahteva odločnejše varovanje pašnikov. A tovrstnih, višjih in močnejših ograd ne le, da finančno ne bi zmogli, pač bi se te v naravno okolje podporezenskih pašnikov podale neprimerno manj kot se izdatno zavarovani rjavi medved. Ta je navsezadnje tudi po uredbi tod le gost, saj območje sodi v robno okolje varovanja rjavega medveda.
SAŠA DRAGOŠ