Medved spi nad besnimi kmeti
Kmetje izpod Porezna so bili te dni seznanjeni z obsežno obrazložitvijo, s katero je Agencija RS za okolje zavrnila njihove štiri mesece stare zahteve za odstrel napadalskega medveda na porezensko-otavniških pašnikih. Čeprav se je zgodilo natanko to, kar so pričakovali, ne morejo skriti besa in napovedujejo, da se bodo uprli državi.
CERKNO> Kmetje iz pašnih skupnosti Porezen in Otavnik, ki so avgusta na Agencijo RS za okolje oddali vlogo za izredni odstrel medveda, ki je moril njihovo živino, so pričakovali, da jo bo agencija zavrnila. To se je štiri mesece pozneje tudi zgodilo. Besni kmetje pa kljub temu napovedujejo, da se ne bodo pustili tako zlahka odgnati.
Vencelj Tušar: “Naša dejavnost je ogrožena”
“Rjavi medved nima kaj početi v naših krajih. Tu ni bil in ne sme biti naseljen. Letošnja škoda je bila prevelika in naša dejavnost je ogrožena,” je odločen Vencelj Tušar, ki ima v Zakojci eno najlepših turističnih kmetij in jo v celoti oskrbuje za lastno živinorejsko pridelavo.
“To je nespodobno. Kdo bo pasel živino? Naš pastir, ki ga nismo ravno lahko pridobili, je že povedal, da se na pašno skupnost ne bo vrnil. Tudi kmetje bomo krepko premislili, ali bomo živino še odgnali na pašo.”
Do oddaje vloge obeh pašnih skupnosti Otavnik in Porezen in pristojnega Zavoda za gozdove s podporo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je medved pokončal šest govedi, pozneje pa še desetino ovac. Kmetje, ki so dobro seznanjeni z zaščito rjavega medveda, vedo, da agencija izredni odstrel odobri le v primerih, ko medved ogroža ljudi oziroma se nenehno mudi okrog istih hiš ali staj, priznavajo, da odobritve vloge niso pričakovali.
Pastir odhaja, živina ostaja brez paše?
Medved se je vse poletje ljudem umikal. Z izjemo odtisov šap nihče - ne kmetje, pastirja ali planinci - kosmatinca ni videl v živo. Podatki, ki so jih pridobili s telemetričnim spremljanjem enega od medvedov, ki se je gibal pod Poreznom, pa naj bi pokazali, da je njegovo življenjsko območje minulo poletje obsegalo kar 1624 kvadratnih kilometrov. S tem in pa neomajno zaščito medveda v alpskem in njegovem robnem prostoru, so dokazali, da napadalni medved ni agresiven in zavrnili vlogo kmetov.
“To je nespodobno. Kdo bo pasel živino? Naš pastir, ki ga nismo ravno lahko pridobili, je že povedal, da se na pašno skupnost ne bo vrnil. Tudi kmetje bomo krepko premislili, ali bomo živino še odgnali na pašo,” je jezen Marijan Mavri iz Poč. Sam še pomni leto 1974, ko je medved pod Poreznom pokončal tri goveda. Tedaj sta pašni skupnosti Otavnik in Porezen opusteli. Zato bodo kmetje svojo, kot pravijo, neenakopravno bitko z medvedom in državo, nadaljevali. SAŠA DRAGOŠ