Mesto knjige je na razpotju

NOVA GORICA > Predstavitve knjižnih izdaj, pogovore z avtorji, ponudbo več kot 20 založb so na Mestu knjige nadgradili z glasbo, okroglimi mizami, delavnicami, rdeča nit pa je bila tokrat “mesto”, na katerega so gostje in udeleženci pogledali skozi mnogovrstne oči. Tudi z slavnostnim gostom, pisateljem Borisom Pahorjem, ki je v pogovoru z Aljažem Škrlepom pred množico poslušalcev razmišljal o svojem Trstu in vlogi Slovencev v njem, o obeh Goricah, ki bi se morali zliti v eno mesto, in seveda o knjigah. “Človek skuša vedno najti stik z nečim živim. Knjiga je živela, živi in bo vedno živela,” je brez kančka dvoma odgovoril na dilemo, ali ima v času dominacije tehnologije sploh prihodnost.

Da jo ima oziroma bi jo moral imeti tudi festival, menijo mnogi, ki so ga obiskali. Pa čeprav se ni začel po željah, saj ga je uvodoma zalival dež. “Mogoče je ravno zaradi tega informacija zaokrožila malo slabše in je bilo nekaj manj obiska od predvidenega,” pravi vodja Društva humanistov Goriške in festivala Miha Kosovel. Tudi Blaž Kosovel je potrdil, da je bilo na sejmu res manj ljudi kot lani ali pozimi, so pa večinoma kupovali po več knjig, kar kaže, da mesto zagotovo potrebuje te vrste ponudbo.

“Mislim da je bilo v redu, uspeli smo osmisliti osrednji prostor v mestu, mu dati novo vsebino. V nasprotju z drugimi literarnimi festivali je Mesto knjige specifično, ker je v centru, dogaja se na ulici, namen je 'ujeti' mimoidoče, spodbujati, da gostje in avtorji ter tudi občinstvo razmišljajo o skupnih temah,” poudarja Miha Kosovel, ki je ob zaključku občinstvo pozval, naj festival podpre. A te vrste dogodki, če naj se razvijajo in nadgrajujejo, potrebujejo tudi sistemsko podporo, pravi.

“Vsi festivali, ki so se zgodili v zadnjih 20 letih, so nastali od spodaj. V nekem trenutku mora lokalna skupnost ugotoviti, da je treba s temi zadevami strateško upravljati. Nevladni sektor s sredstvi, ki jih ima na razpolago, sam ne bo mogel narediti koraka naprej,” poudarja.

MITJA MARUSSIG