Mesto polno zelenja, a brez parka
Nova Gorica naj bi bila zasnovana kot mesto v parku. Čeprav je polna zelenja, pa danes nima pravega parka, arhitekti in urbanisti se namreč v minulih desetletjih niso striktno držali prvotnih usmeritev.
NOVA GORICA > Urbani sprehodi Jane's Walk so del globalne akcije, ki vsako leto v začetku maja poteka v mestih po svetu. Akciji so se pod okriljem iniciative Podružnica tudi letos pridružili v Novi Gorici.
Uro in pol dolg urbani sprehod s trideseterico udeležencev je vodil diplomirani biolog Nejc Suban iz Podružnice, pomagala pa mu je Jožica Golob-Klančič, inženirka hortikulture, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja v Beogradu študirala krajinsko arhitekturo. Prav tam je bilo govora o urejanju Nove Gorice kot mesta v parku.
O vlogi narave v mestnem okolju
“Urbani sprehodi poudarjajo pomen pogleda na mesto z vidika pešcev in krepijo zavedanje o javnem prostoru, kot prostoru za ljudi,” je uvodoma pojasnil Suban in dodal, da bo tema sprehoda predvsem vprašanje, koliko narava soustvarja ta prostor, ter pristavil, da je zelenje v mestu pomembno z različnih vidikov.
Golob-Klančičeva je na zbirni točki pred okrožnim sodiščem povedala, da je bilo območje Nove Gorice, ko je leta 1957 prišla na gimnazijo, polje, popolnoma kmetijsko območje, kjer so rasle murve, trte, češnje in fige, do današnjih dni pa je tu nastalo heterogeno zeleno območje.
“V Beogradu so nas učili, da je naša glavna naloga v mesta uvajati zelenje. Drevesom, grmovnicam in trajnicam še danes posvečamo premalo pozornosti. Arhitekti in urbanisti odlično poznajo gradbene materiale, o zelenju pa vedo zelo malo,“ je še povedala.
Borov gozdiček - mokrišče v mestu
Na sprehodu so udeleženci izvedeli marsikaj zanimivega. Prvi postanek je bil v borovem gozdičku, kjer je bil včasih glinokop. Mlaka je nastala kot posledica kopanja gline, na dvignjenem delu pa so posadili borovce (od tod ime).
“To je bilo dolgo degradirano območje, danes pa je stabilen ekosistem, mokrišče. Veliko rastlinskih in živalskih vrst se je spontano naselilo sem,” je povedal Suban in dodal, da je uspelo človeštvu v zadnjih sto letih izsušiti preko 80 odstotkov vseh mokrišč po svetu, kar ni dobro, saj ta zadržujejo in prečiščujejo vodo in so dom številnim vrstam.
Sprehod se je nadaljeval do vremenske hišice nad Grčno in 'parka' pri avtobusni postaji, zaključil pa se je pri Ravnikarjevi maketi mesta na Bevkovem trgu. Med hojo je beseda tekla tudi o invazivnih in strupenih rastlinah, urbani ekologiji, pa o tem, da je prav človek tisti, ki najbolj vpliva na degradacijo okolja, narave.
Rastline in živali se prilagajajo
“Ustvarili smo neko novo okolje in rastline in živali se v tem okolju spreminjajo, prilagajajo,“ je še povedal Suban, omenil nekaj primerov ter opozoril na dejstvo, da je urbano okolje precej toplejše od okolice, da je v njem veliko prašnih delcev …
Jožica Golob-Klančič je pojasnila, da je mesto vsekakor specifično za življenje rastlin, saj so tla v takem okolju močno spremenjena. Kot eno od pravil je omenila, da potrebuje drevo, ko je odraslo, ravno toliko prostora pod zemljo, kolikor ga zaseda nad zemljo. Ob mogočnem plutovcu, ki stoji tik ob spomeniku Edvardu Rusjanu, je tako ugotovila, da ga prihodnje leto zelo verjetno ne bo več, saj so ga urbanisti pri urejanju tamkajšnjega območja ujeli v beton.
Ni parka, imamo pa Panovec
Svojevrstna rastlinska zakladnica v mestu je območje ob avtobusni postaji, kjer je bilo včasih pokopališče. Tam nekatera drevesa rastejo že od 18. stoletja, najstarejša tisa pa je morda stara 300 let. Urbani sprehod se je zaključil pri Ravnikarjevi maketi, kjer so lahko udeleženci ugotovili, da je mesto danes precej drugačno od ideje na maketi.
“Nova Gorica je bila zasnovana kot mesto v parku. Danes imamo veliko zelenih površin, pravega mestnega parka pa ni. Imamo pa mestni gozd Panovec, tako kot imajo Ljubljančani Tivoli. Ostali smo majhno mesto. Od prvotne ideje se je skrenilo, a se ni vsega pozidalo. Zelenja je še veliko,“ je zaključila Jožica Golob-Klančič.
NACE NOVAK
