Metan bo še ostal v smeteh
Bioplinarne v Ajdovščini gotovo še ne bo. To je moč sklepati iz razprave svetnikov občine o študiji, kakšno bioplinarno bi se najbolj splačalo imeti. Sicer je odgovor: tisto, ki bi izkoriščala le smeti iz rjavih zabojnikov.
AJDOVŠČINA> Študija zavoda Grč Vrh je primerjala tri različice možne bioplinarne pri ajdovskem smetišču. Prva bi elektriko in toploto proizvajala s plini iz ločeno zbranih biorazgradljivih komunalnih odpadkov in blata čistilnih naprav kot tudi iz nekaterih posevkov in odpadkov kmetij. Drugi dve pa bi napajala ali samo prva ali samo druga vrsta “goriva”. Študija je vzela v zakup, da bi na Dolgi poljani predelovali blato iz čistilnih naprav Ajdovščine in Vipave ter smeti iz rjavih zabojnikov vse Primorske in izkoriščali čim manj kmetijstva v zgornji Vipavski dolini.
Svet je potrdil predinvesticijsko zasnovo regijskega centra za ravnanje z odpadki v Stari Gori, ki bo predeloval tudi mešane komunalne odpadke. Potrdil je cenejšo različico nadgradnje, ki naj bi stala 36 oziroma 39 milijonov evrov brez DDV (razlika upošteva napovedi inflacije za tri leta). V Ajdovščini naj bi v petih letih prispevali 1,8 milijona.
Zmagovalna naprava je ...
Najbolj bi se splačalo imeti bioplinarno, ki bi uničevala zgolj ostanke hrane iz gospodinjstev in čiščenja odplak. Najceneje naj bi jo tudi postavili, in sicer za 2,6 milijona evrov in še DDV. Nazivna moč njenega električnega agregata pa ne bi veliko presegla 527 kilovatov moči motorja bioplinarne na izključno “kmetijsko gorivo”. Slednja bi stala skoraj 2,8 milijona, a glede na predpostavke študije “naložba v te vrste napravo ni varna in rentabilna”, so zapisali v zavodu Grč Vrh. Največ elektrike (999 kilovatov) bi proizvedli z uplinjanjem tako kmetijske kot komunalne surovine. Rentabilnost bi bila sprejemljiva, a za gradnjo bi (brez davka) potrebovali kar 4,2 milijona evrov.
Vsaka naprava bi morala izkoriščati toploto, ki nastaja v predelavi. Kajti le tako bi elektriko lahko prodajali po najvišjih zagotovljenih cenah. Vendar ogrevanje ajdovske četrti Ribnik odpade - ne bi bilo ne ekonomično ne smiselno. Zato je študija pri smetišču predvidela (a ne ovrednotila) rastlinjak za vrtnine z do 5600 kvadratnimi metri površine. Ogrodje bi preneslo sunke vetra do 130 kilometrov na uro.
... nobena
Čeravno svetniki občine o projektu niso nič sklepali, je razprava pokazala, da bioplinarne, ki ji nasprotujejo krajani vasi, najbližjih smetišču, (še) ne bo. Nekateri svetniki so idejo načelno podprli, a tudi ti so imeli pomisleke. Eni so podvomili v odpornost rastlinjaka na ajdovsko burjo, drugi v smiselnost agregata z le 500 kilovati moči, tretji v ekonomičnost naložbe. Naprava bi zahtevala gojenje monokulture, so menili eni, podnebje v dolini je pretoplo, da bi izkoristili vso pridobljeno toploto, so ocenili drugi. Mitja Tripkovič je v imenu SD-jeve trojice v svetu izrekel “ne” bioplinarni. Ker ni skladna z vizijo turistične doline. Župan Marjan Poljšak pa poudarja, da bo treba rešiti vprašanje, kam s smetmi, ki zgnijejo, ko pa naj se jih ne odlaga. Poudarja, da se bo država morala s tem spoprijeti in zamisli tudi podpreti: “Edina rešitev so bioplinarne ali kakšne nove tehnologije.”
AMBROŽ SARDOČ