Milijoni evrov gredo “v vodo”

KANAL > Župan Občine Kanal Andrej Maffi, tretji mandat na tem položaju, trdi, da so letos udejanjili vse, kar so načrtovali, in da so poleg tega, kot izpostavlja, zaključili več projektov na področjih kulturne dediščine, kolesarjenja in turizma, ki jih je v minuli perspektivi sofinancirala EU.

Čistila bo narava

Gradbince v zadnjem letu dni najemajo zlasti za dela pod površjem. Dokončali so kanalizacijo v Avčah in začeli za občino prelomno sorodno naložbo v Čolnici. “Za rastlinsko čistilno napravo gre! Ta bo prva taka pri nas,” se je pohvalil Maffi. Zdi se mu idealna za čiščenje odplak v številnih malih zaselkih, raztresenih po občini, povrh vsega obratuje praktično brezplačno. Če se bo obnesla, bodo sledile nove. Za Ročinj in Plave, naslednji večji naselji na vrsti pri urejanju kanalizacije, pa čistilna moč rastlin ne bo dovolj. Tam bodo uporabili običajno, starejšo tehnologijo.

Zato pa najsodobnejšo, ultrafiltracijo, občina naroča pri urejanju priprave pitne vode. Stremijo k temu, da en sistem služi čim več naseljem, in v tem sklopu nameravajo posodobiti vodarno na Močilih, ki bo oskrbovala okoli 1500 ljudi v Anhovem, Desklah in okolici. Druga taka naložba bo namenjena Avčam in Kanalu z okolico.

Maffi ob tem pripominja, da čeprav je ta infrastruktura temelj za razvoj, ji je bilo iz sklada za skladni regionalni razvoj namenjeno malo denarja. Hkrati ima občina težave z izvajalci del, ki zamujajo, in tudi s pridobivanjem gradbenih dovoljenj, “zlasti za vodovode, ko se zapleta pri odkupovanju zemljišč,” pravi župan. Zato tudi letos ne bodo porabili vsega denarja za naložbe. “In potem ga prenašamo v naslednje leto, ni pa zadolževanja,” posledice razlaga Maffi.

Premalo drzni

S tem pa posredno odgovarja na ponavljajoče se pripombe v svetu občine. Vodja skupne SD Risto Djurić mu očita, da bi lahko v devetih letih naredil znatno več: “Odkar je župan, je vsako leto predvidenih med 200.000 in 700.000 evrov zadolžitve. Nikoli se ni zadolžil, na računu pa je ostajalo po 200.000 do 400.000 neizkoriščenih evrov. Če povprečje pomnožimo z devet, dobimo 2,7 milijona evrov, ki bi lahko bili koristno porabljeni.” Kot pravi, se zato naložbe pomikajo iz leta v leto, denimo pločnik do Globnega. Prav pa bi bilo, ko bi končali tiste začete, ne pa le odpirali novih.

Če strnemo, Djurić meni, da vodstvo občine slabo načrtuje, v proračune vnaša stvari, za katere ni zbrana vse dokumentacija, potem pa jih ne uspe izvesti, denar ostaja, se izgublja. Težave z lastništvi so izgovor, meni svetnik. Pri gradnji cevovodov bi prakso odkupa zemljišč lahko nadomestili z zbiranjem služnosti, pri nekaterih projektih pa bi morali bolj zagnano urejati lastninska razmerja. Za slab zgled daje letos obnovljeno dvorano v Ligu, kar se je zelo zavleklo zaradi razpršenega lastništva stavbe. Župan odvrača: “Modri ljudje so bili tiho in so nam hvaležni, da smo stopili na to kalvarijo.”

Djurić ne tem primeru omenja tudi odnos župana in podpornikov, ki ga moti: “Ko sem opozarjal, naj v Ligu najprej rešijo lastništvo, so me označili kot sovražnika in nekoga, ki je proti dvorani.” Pogreša sodelovanje župana z vsemi in ne pristaja na razumevanje tega tako, “da on nekaj predlaga, ti pa sprejmi ali zavrni.” Župan odvrača, da so v odborih občine zastopane vse stranke in so “sprejete ideje vsakogar, če so dobre”.

Oskrba z vodo ostaja prednost

Če doslej v Kanalu niso potrebovali kredita, ga najbrž bodo, ko bodo predvidoma leta 2017 delali vodovod do Levpe. Podobno Maffi pričakuje zadolževanje za naložbo na Močilih. Kot dodaja, bosta v prihodnjih dneh letih prednost imeli še dve stvari: ureditev trga Kontrada v Kanalu ter prostora ob kulturnem domu v Desklah, od koder pa parkirnih mest ne bodo odgnali.

AMBROŽ SARDOČ