Minevata dve desetletji od velikonočnega potresa
Danes minevata dve desetletji od velikonočnega potresa leta 1998, ki velja za najmočnejšega v zadnjih sto letih v Sloveniji. Ljudem je postavil življenje na glavo, travme ob nesreči in nato še ob zapleteni obnovi so še vedno žive, so pa v Posočju na račun potresa tudi veliko pridobili.
POSOČJE > Zatreslo in zabobnelo je 12. aprila 1998 ob 12.55, natanko med velikonočnim kosilom. Po uspešni akciji civilne zaščite in pomoči iz vse Slovenije in širše se je začela mukotrpna obnova, ki so jo zaključili leta 2016. Nadaljuje se obnova po potresu leta 2004, ki jo bodo zaključili prihodnje leto.
Koncept obnove zasnovala država
Ob obletnici velikonočnega potresa bodo na agenciji za okolje v Ljubljani predstavili glavne značilnosti in posledice tega potresa, popotresno sanacijo ter pripravljenost države na močan potres. Ocenjevali bodo ranljivosti in ogroženosti stavb ter organizacijo in načrtovanje organov civilne zaščite ob močnem potresu. Predstavili bodo, kako se je v zadnjih 20 letih razvijala seizmologija.
Prav v tem času je aktualno razmišljanje, kako je s potresno ogroženostjo v Ljubljani. Kot ugotavljajo poznavalci, so pred letom 1964 zgrajene stavbe zelo ogrožene in bi jih bilo treba ustrezno sanirati. V Posočju so v primeru morebitnega novega potresa lahko relativno mirni. Sanirane stavbe so trdne.
Koncept obnove je z veliko težavami po potresu leta 1998 zasnovala država z zakonodajo, ki se je tudi spreminjala. Sprejeli so zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju, ki je določal obnovo objektov do tako imenovanega S-projekta, kar pomeni, da je država plačala statično utrditev. Za dokončanje do vselitve so morali poskrbeti upravičenci. Leta 2003 je začel veljati sistemski zakon o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je opredelil postopke in način dodelitve denarja za vzpostavitev pogojev za bivanje oziroma za dejavnosti v poškodovanih objektih.
Vsi objekti niso zdržali
“V obnovi po potresu 1998 so večino manj poškodovanih objektov obnavljali. Sledili so takratnim jugoslovanskim protipotresnim standardom, ki so bili, glede na današnje standarde, relativno blagi,” pojasnjuje zdajšnji vodja državne tehnične pisarne (DTP) Uroš Kodelja. Pri naslednjem potresu leta 2004 se je izkazalo, da nekateri sanirani objekti niso zdržali. “Znanje in izkušnje so dragocene v primeru morebitnih novih tovrstnih nesreč. Zato smo vse opravljeno delo arhivirali. Analizirali ga bodo in iz mukotrpnega preteklega dela izluščili najboljše za hitro ukrepanje v primeru naravnih nesreč v prihodnosti,” se nadeja Stanislav Beguš, ki je v DTP obnovo vodil od velikonočnega potresa dalje vse do upokojitve.
Takratni vodja civilne zaščite v občini Bovec Milan Štulc ocenjuje, da so na izkušnjah potresa zgradili kakovosten sistem zaščite in reševanja s sistemom komunikacije ZARE in mrežo potresnih opazovalnic. Več kot deset let je s predavanji prenašal svoje izkušnje in znanje na pripadnike CZ iz vse Slovenije.