Mip: Terjatev cenilca prehitela celo banke
Stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič se sprašuje, s čim naj plačuje vzdrževanje obratov nekdanjega podjetja v Kromberku, če banka zarubi denar, ki se zbere na računu. To je po sodni poti doseglo podjetje GIC, ki od Mipa terja 61.500 evrov. Benedejčič zdaj ubira več poti, da bi preprečil rubež, meni pa, da so se Mipu “usedli” na račun mimo predpisov.
KROMBERK> “Verjetno bomo vložili odškodninsko tožbo proti Borisu Pavličiču,” napoveduje Miroslav Benedejčič. Pa to ni edino, kar še bo ali je že storil, potem ko se je sodni spor med Mipom in omenjenim cenilcem oziroma njegovim podjetjem GIC zaključil precej neugodno za prvega.
Benedejčič pravi, da je prodal tudi nekaj mesnic, ki niso bile obremenjene s hipotekami. Kupnino hrani za plačilo terjatev nekdanjih delavcev Mipa. Sicer bi potreboval nekaj milijonov evrov, pravi, če naj delavce poplača v celoti. A tudi tega, da bi jim iz omenjenega kupčka dal vsaj kaj denarja, ne more narediti. Delavcem je namreč treba naenkrat plačati vsaj določen delež terjatev, za to pa pa še ni dovolj denarja, razlaga Benedejčič.
Okrožno sodišče v Novi Gorici in višje v Kopru sta namreč presodili, da mora Mip podjetju GIC v celoti plačati pred leti opravljeno storitev, cenitev nepremičnin; ko je sklep postal pravnomočen, je GIC dosegel uvedbo rubeža vseh tistih prilivov na račune Mipa, s katerimi lahko ta razpolaga “Gre za skoraj 62.000 evrov in nabralo se je za več kot 20.000 evrov zamudnih obresti,” pravi Benedejčič. Štiri leta trajajoči stečaj se je s tem dodatno zapletel.
Rubežu prednost mimo predpisov?
Kot je upravitelj zapisal v nedavnem dopisu NLB, je slednja zaradi uvedene izvršbe pred dnevi z računa Mipa zarubila 1942 evrov ter 9496 hrvaških kun in skoraj 1100 evrov nakazala GIC. Tega ne bi smela narediti, pravi Benedejčič, ker bi morala upoštevati, kdo ima prednost pri poplačilu dolgov z denarjem od prodaje premoženja podjetja v stečaju in z drugimi prilivi.
Prednost imajo zlasti banke, ki so svoje terjatve zavarovale s hipotekami. Nato so na vrsti nekdanji delavci Mipa, ki po štirih letih niso prejeli še niti stotina od neizplačanih plač in odpravnin. Prednost ima tudi vzdrževanje obrata v Kromberku, kar z zneskom za plače vred nanese slabih 30.000 evrov na mesec, pa tudi stroški stečajnega postopka, našteva Benedejčič. Šele potem na vrsto pride izterjava.
A ker je NLB ravnala kot je, Benedejčič meni, da je to huda ovira za stečaj. Zdaj ne more sprostiti kupnin od prodaje mesnic, vezane z depoziti, ker bi denar (najbrž le del) šel GIC. Hkrati upravitelj trdi, da izvršba onemogoča plačevanje vzdrževanja tovarniških hal v Kromberku. Povedal je, da zadnjih plač vzdrževalcem ni izplačal, sprašuje pa se tudi, kako bodo poravnavali račune za elektriko, vodo in vse ostalo, kar je nujno že zato, da zamrzovalniki in hladilnice, ki potrebujejo veliko amonjaka, delujejo. Benedejčič zato zdaj govori celo o ekološki bombi.
Ustni dogovor se je sprevrgel v godljo
Zaplet izvira iz leta 2009, ko je uvedba stečaja zahtevala cenitev nepremičnin Mipa, torej stavb in zemljišč v Kromberku, obrata v Tolminu in mesnic. Benedejčič je od prej poznal cenilca Borisa Pavličiča in se je ustno z njim dogovoril, da bi lahko naredil cenitev. A potem ...
S prodajo kompleksa v Kromberku se nenehno zatika. Lani ga je nekaj mesecev imela v najemu družba Alemin Halal. A zgodba se je končala z odhodom Turkov, Benedejčič pa pravi, da so za seboj pustili celo neporavnane račune. Mip zdaj hladilnice v Kromberku oddaja v najem podjetjem Nimrod, Rovtar in Incom. Predlagal bo novo javno dražbo kompleksa, a te najbrž ne bo do pozne spomladi, izklicna cena pa bo nižja. Nazadnje so Kromberk poskušali prodati za 13 milijonov evrov.
Stečajni upravitelj z opravljenim ni bil zadovoljen. Če poenostavimo, naj bi bila vrednost nepremičnin napihnjena, cenitev naj bi imela več napak in naj ne bi bila narejena skladno s predpisi o stečaju. Podjetje GIC namreč sprva ni opredelilo vrednosti posameznih parcel kompleksa v Kromberku, kar bi moralo narediti, pravi Benedejčič, saj je to ključno zaradi hipotek, ki jih nekateri upniki imajo na nepremičninah Mipa. Tudi stečajni sodnik je leta 2010 potrdil, da bi cenilec moral ovrednotiti parcele in da to ni dodatno delo.
GIC je naknadno naredilo popravke in jih dodatno zaračunalo. Vmes je Benedejčič cenitev mesnic in obrata v Tolminu zaradi spora s Pavličičem zaupal drugim. Ko pa je GIC popravil dokumente o posesti v Kromberku in bi jo po besedah Benedejčiča lahko začeli prodajati, je cenilec s sporom pred sodiščem v Ljubljani dosegel, da so prodajo ustavili. “Nato sem v hipu sklenil dogovor s podjetjem Etna, da oceni še Kromberk. To so v enem mesecu naredili za 15.000 evrov, za pol manj kot Pavličič. Nato smo šli v prodajo,”je dejal Benedejčič.
Proti izvršbi z vsemu topovi
Upravitelj trdi, da bi GIC poplačal, četudi ne po zahtevani tarifi. A dodaja, da od te cenitve ni bilo nobene koristi, ni bila uporabljena in tudi stečajni sodnik je sprva ocenil, da ni ustrezna. O ceni pa ni bilo dogovora, še pravi Benedejčič, kakor ni bilo nobene pogodbe. Cenilcu na koncu ni plačal nič. Toda kasneje sta dva sodna senata dala prav slednjemu in tudi stečajni sodnik je leta 2010, ko je sprti strani pozval, naj se dogovorita, ugotavljal, da je GIC opravil določeno delo in bi mu zanj lahko priznali plačilo.
Do danes se je zgodba razpletla kot opisano. Zato stečajni upravitelj zdaj reagira na več ravneh. Ugovarja sklepu o izvršbi in čaka, ali bo uslišan. Predlagal bo, da se opravi revizija pravde med GIC in Mipom. Pozval je NLB, naj glede rubeža ravna drugače, kot je, in tudi preko okrožnega sodišča bo skušal doseči, da izvršbo ustavijo.
AMBROŽ SARDOČ