Mip bodo verjetno razkosali
Vse bolj očitno je, da Mipovemu obratu v Kromberku grozi prodaja po delih, kar pomeni slovo od receptur in blagovne znamke. Stečajni upravitelj napoveduje, da bi morda vseeno poskusil še sedmič prodati poslovno celoto.
NOVA GORICA > “Prepričan sem bil, da bo tokrat šlo. Interes je bil ob vsakem poskusu prodaje, ampak v zadnjem trenutku očitno zmanjka daha,” je dejstvo, da tudi za šesto javno dražbo za prodajo Mipovega poslovnega obrata v Kromberku (po izklicni ceni 12 milijonov evrov) nihče ni vplačal varščine, komentiral stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič.
Za tokratno dražbo so pripravili kar veliko akcijo. Prek ministrstva za zunanje zadeve oziroma gospodarske diplomacije so predstavitev tega, kaj se prodaja, v petih jezikih poslali na različne naslove v petnajst držav.
Pršut ali mortadelo, obojega ne
“Mip je bil zgrajen za precej širok proizvodni program, današnji trend pa je specializacija. Tako so se nekateri zanimali samo za pršutarno, drugi za kuhan program. Za celoto sta se zanimala le dva, eden iz Italije in drugi iz Azerbajdžana, vendar se je zataknilo pri vplačilu varščine,” je pojasnil Benedejčič. Ker kljub zaključeni dražbi interes omenjenih še ostaja, bo razmislil o tem, da bi pod enakimi pogoji morda še enkrat poskusili z dražbo. V tem primeru bi zahteval v zelo kratkem času desetih dni depozit, ki bi se potem spremenil v varščino.
Do ponovne dražbe, če zanjo dobi od pristojnih stečajnih organov zeleno luč, bi lahko prišlo najkasneje v dveh mesecih, v nasprotnem primeru pa je treba takoj začeti s pripravami za prodajo posameznih, po možnosti čim bolj tehnološko zaokroženih enot.
Bo končal del opreme na odpadu?
Stečajnega upravitelja s tem v zvezi skrbijo precejšnje izgube, do katerih bi prišlo. “Tukaj je veliko med seboj povezanih naprav, ki so bile vgrajene po naročilu za Mip. Če to podreš, ne ostane drugega, kot da bo moral velik del te opreme na odpad,” se boji Benedejčič. V petih letih, kar je Mip v stečaju, si je prizadeval za to, da bi se domači interesenti združili v konzorcij, da bi jih več skupaj prevzelo nekdanji obrat, a interesa za kaj podobnega ni bilo.
Slabi obeti za prodajo kromberškega obrata v celoti so tudi slabe novice za nekdanje zaposlene, ki še vedno čakajo na poplačila. Večji del premoženja je namreč obremenjen s hipotekami. Nekaj strojev, vgrajenih v proizvodne linije, pa je neobremenjenih in imajo določeno vrednost, če bi prišlo do prodaje v celoti.
“Napravili smo neke simulacije, tako da bi se morda izšlo. Za poplačilo delavcev bi bili potrebni trije milijoni evrov,” je še pojasnil Benedejčič.
Prodaja obrata po delih bi pomenila neslaven konec tudi Mipovih receptur in blagovne znamke. Oboje bi lahko obdržali le v primeru, da jih prodajo v Tolmin, kjer še vedno delajo po Mipovih recepturah.
Obrat še v delujočem stanju
Kromberški obrat še vedno vzdržujejo v stanju, da lahko v njem že jutri steče proizvodnja. Vsak mesec pomeni to približno 15.000 evrov stroškov, kar pa pokrijejo z oddajo nekaterih prostorov v najem, predvsem hladilnih naprav, pa tudi del proizvodnih strojev.
Če bo prišlo do prodaje po delih, kar je najbolj verjetno, bodo potrebne nove cenitve, pa tudi nove razmejitve za vknjižbo posameznih enot.
Nekdanjo menzo in tudi poslovno stavbo bi po Benedejčičevem mnenju lahko hitro prodali, za ostale dele pa bi bilo smiselno tehtno oblikovanje takih tehnološko zaokroženih enot, za katere vlada določen interes.
NACE NOVAK
