Mlinotest bo šel v protinapad
Mlinotest bo sicer plačal 924.000 evrov denacionalizacijskim upravičencem zaradi objekta nekdanje Adrie. A bo pravico in tudi denar terjal nazaj po sodni poti. Če ne bo šlo drugače, tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice. “Prvi polčas smo izgubili. Upamo, da bodo v drugem sodniki sodili pravično,” pravi prvi mož Mlinotesta David Nabergoj.
AJDOVŠČINA > Skoraj milijon evrov težka odškodnina, ki jo morajo do konca januarja plačati denacionalizacijskim upravičencem, boli, še bolj pa boli odnos države, pravijo v Mlinotestu. Kot smo v PN v minulih dneh obširno pisali, mora zaradi sodne odločitve trem denacionalizacijskim upravičencem plačati skupno 924.036 evrov odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nekdanjega gostišča Adria, ki je zaprto že od leta 1998 in so ga upravičencem že vrnili v naravi. V Mlinotestu so prepričani, da je sodba zelo krivična. Za nezmožnost uporabe objekta, ki je vreden približno 84.000 evrov, je v zelo slabem stanju in je bil dolgo zaprt, ker se ga ni moglo uporabljati, morajo plačati enajstkrat višjo odškodnino. Cenitev sodnega cenilca Dejana Žlajpaha, po kateri je sodišče določilo odškodnino, se jim zdi nenormalno visoka. Sporno je tudi, da je postopek trajal kar 16 let, zaradi česar je tudi odškodnina poskočila v nebo! “To je krivična sodba,” je včeraj znova zatrdil predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj. “Država ni bila sposobna 16 let odločiti in to zdaj plačuje Mlinotest,” je poudaril pravni zastopnik Blaž Praček.
Odškodnina bo nedvomno prizadela Mlinotest, potrjujejo v podjetju, kjer so za lani načrtovali 45,2 milijona evrov poslovnih prihodkov in za 1,3 milijona čistega dobička. Plačilo 924.000 evrov odškodnine ne bo ogrozilo izplačila plač ali tekočih obveznosti do dobaviteljev ali povzročilo likvidnostnih težav. “Zmanjšati pa bomo morali investicije in stroške dela,” je dejal Nabergoj. Za letos so za naložbe predvideli 2,6 milijona evrov, a jih bodo oklestili za pol milijona. Kaj pa stroški dela? “Ni nujno, da bodo to odpuščanja. Saj imamo tudi študentska dela ali dela za določen čas ...” odgovarja Nabergoj.
Odločitev višjega sodišča, da morajo skoraj milijon evrov odškodnine plačati do konca januarja, bodo spoštovali. “Smo uspešno podjetje, zdržali bomo tudi to plačilo. Bomo pa po sodni poti zahtevali ta denar od države in morda tudi od upravičencev,” je že napovedal Nabergoj. Zato bodo v teh dneh vložili revizijo na vrhovno sodišče in odškodninsko tožili državo. Glede na dosedanje postopke niso optimisti, zato so včeraj napovedali, da bodo, če ne bodo uspeli, vložili ustavno pritožbo in nenazadnje pravico zahtevali na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). “Prvi polčas smo izgubili. Publika je bila na naši strani, sodniki žal ne. V drugem polčasu bomo igrali na tujem igrišču, kjer upam, da bodo sodniki pravični,” je včeraj po nogometno napovedal Nabergoj. V pravni službi so namreč pridobili nekaj sodb (primeri iz drugih držav), v katerih je ESČP stopilo na stran pritožnikov. “Stališče evropskega sodišča je, da država s popravljanjem krivic upravičencem ne sme ustvarjati novih,” je zatrdil Praček. Ker podobnih primerov v Sloveniji ni malo, je vodstvo Mlinotesta včeraj pozvalo vse, ki so v podobni situaciji kot oni, k skupnem nastopu pred ustavnim sodiščem in ESČP.
MITJA MARUSSIG
