Mojstri rokodelstva na prvem festivalu

Goriška
, posodobljeno:

Cerkljanski rokodelci, ki ohranjajo in plemenitijo dediščino v društvu DRIKLC, so danes povabili kolege iz vse države na prvi festival rokodelstva.

Mojstri rokodelstva na prvem festivalu
Saša Dragoš

CERKNO > Množica izdelkov spretnih rok - od uporabnih do okrasnih predmetov in pravcatih umetnin - je na prvem festivalu rokodelstva - nastajala pred očmi obiskovalcev. Priredilo ga je domače društvo DRIKLC in ga začinilo z dobro glasbo in obilico smeha. Publiki sta ga izvabljala gledališka skupina iz Zakriža in domači KUD.

Trideseterici domačih rokodelcev se je pridružilo še toliko iz vse Slovenije, največ iz Primorske. Med vsemi je bil tudi arhitekt, umetnik Marjan Vodnik iz Domžal, ki s svojimi rezbarijami z vso spoštljivostjo do lesa (letos večinoma dobljenega v gozdovih, poškodovanih po žledolomu) pripoveduje življenjske zgodbe.

Cerkljane je pred leti ponovno priučil rezljanja mask iz lipovega lesa. “To je za Cerkno izjemnega pomena, saj imajo člani laufarske družine, našega izvirnega pustnega običaja, edini na naših tleh lesene maske - larfe - v povsem fizionomični obliki. Ko je pred leti umrl poslednji mojster izdelovanja tovrstnih mask, smo bili upravičeno zaskrbljeni. Sedaj so v društvu vsaj štirje, ki spet obvladajo to natančno delo,” je bil zadovoljen župan Občine Cerkno Jurij Kavčič. Trije - Vid Prezelj iz Zakriža, Marjan Rejc iz Šebrelj in Marija Križič iz Cerknega, so se na festivalu tudi predstavili.

SD

Vid Prezelj iz Zakriža, Marjan Rejc iz Šebrelj in Marija Križič 
iz Cerknega so se priučili rezljanja mask iz lipovega lesa.
Vid Prezelj iz Zakriža, Marjan Rejc iz Šebrelj in Marija Križič iz Cerknega so se priučili rezljanja mask iz lipovega lesa.Saša Dragoš
Mojstri rokodelstva na prvem festivalu
Saša Dragoš
Marjan Vodnik iz Domžal s svojimi rezbarijami z vso spoštljivostjo do lesa (letos večinoma dobljenega v gozdovih, 
poškodovanih po žledolomu)  pripoveduje  življenjske zgodbe.
Marjan Vodnik iz Domžal s svojimi rezbarijami z vso spoštljivostjo do lesa (letos večinoma dobljenega v gozdovih, poškodovanih po žledolomu) pripoveduje življenjske zgodbe. Saša Dragoš