Mora teči po maslu, ni druge!
“To pa danes prvič slišimo,” se je župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon včeraj začudil besedam ministra za kmetijstvo in njegovih sodelavcev, ki so na srečanju z župani severne Primorske razlagali, da je treba letos začeti koristiti denar za regijski center za ravnanje odpadki (CERO) v Stari Gori in zato tudi takoj ustanoviti javno podjetje za upravljanje centra.
AJDOVŠČINA > Na seji sveta severne Primorske je bilo moč slišati, da za uresničitev projekta CERO Stara Gora, okvirno ocenjenega na 36 milijonov evrov, ne le da teče, ampak dere voda v grlo. “Za obdobje finančne perspektive EU do leta 2014 morajo jeseni biti izdane vse odločbe in podpisane vse pogodbe o sofinanciranju,” pravi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.
Svet regije se je dotaknil tudi izdaje okoljevarstvenih dovoljenj zdajšnjim odlagališčem odpadkov na severnem Primorskem, kjer bi morali zato, ker dovoljenj nimajo, konec januarja prenehati odlagati smeti. Zdaj kaže, da so za deponijo pri Ajdovščini našli rešitev, da bo dobila dovoljenje in smela biti v uporabi še do konca leta 2015. Pri Volčah pa bo možno odlagati le še azbestne odpadke in ne več komunalnih. Kaj zdaj? “Možne so vse lokacije, ki so na voljo v Sloveniji, odvisno od tega, kdo bo dal ponudbo za naše odpadke,” pravi tolminski župan Uroš Brežan. Koliko bo to dodatno stalo ljudi, še ne more povedati.
Skupaj s prvim možem direktorata za javne službe, varstvo okolja in naložbe v okolje pri kmetijskem ministrstvu Leonom Behinom sta županom pojasnjevala, da je treba letos nujno začeti koristiti denar iz kohezijskega sklada EU, namenjenega CERO in podobnim naložbam. Kar ga ne bodo porabili v treh letih, bo izgubljenega, potem pa EU v naslednji finančni perspektivi kohezijskega denarja ne bo več namenjala urejanju ravnanja z odpadki.
Gori voda!
Država si vsekakor želi CERO Stara Gora, so gostje zagotovili županom. “Ta center je edina izbrana lokacija na Primorskem za MBO (naprave za predelavo mešanih komunalnih odpadkov, op. a.), to je jasno,“ je dejal Bogovič. Kajti lani se je dolgo razpravljalo, kje bodo svoje mešane smeti predelovale občine s Krasa in iz slovenske Istre, saj je bil v igri še center za predelavo odpadkov v Logatcu. In na seji sveta regije je bilo slišati, da so v Novi Gorici zato izgubili šest mesecev.
Slednje pa je novogoriški župan Matej Arčon uporabil tudi kor zagovor, ko je slišal, kaj bi bilo treba zdaj vse naglo narediti, da bo CERO financirala EU. “Do decembra nismo vedeli, ali bo v tem projektu ali 13 občin ali pet, deset več,”je dejal in razložil, da tudi zato še niso mogli izpolniti enega pogojev, ki sta ga na seji izpostavila Bogovič in Behin. Gre za to, da bi moralo občine čim prej, po možnosti v dveh, treh mesecih, ustanoviti javno podjetje, ki bo upravljalo center.
Postavljeni pred zid
“Danes to prvič slišimo. Jaz sem vedno razumel, da moramo to narediti do začetka obratovanja centra,” je o zahtevi dejal Arčon. In nato je glasoval proti, ko so župani potrdili sklep, naj mestna občina takoj pripravi odlok o ustanovitvi javnega podjetja, ki ga bodo potrjevali sveti 13 občin.
Župan Sever je izrazil skepso do CERO, čeprav ga podpira. Boji se, da bo dobival premalo odpadkov in je naložba dražja, kot jo potrebujejo. To pa pomeni, da bodo ljudje potem odvoz smeti le dražje plačevali.
Arčon ravno v postopku sprejemanja aktov o ustanovitvi vidi glavno oviro: “Ni realno, da bi to naredili v treh mesecih.” Drugim županom, denimo idrijskemu Bojanu Severju in renškemu Alešu Buciku, se to ne zdi nemogoče oziroma v tem ne vidijo problema, ko pa so način upravljanja opredelili že v ustrezni pogodbi. Bogovič in Behin sta poudarjala, da mora podjetje na papirju zaživeti vsaj pred izdajo odločbe o sofinanciranju CERO, da bo “kristalno jasno,” kot se je izrazil slednji, komu bosta EU in država dajali denar. Arčon, ki sicer meni, da bi v pol leta uspeli priti do ustanovitve, k čemur, kot je poudaril, so se župani tudi zavezali, pa je med drugim pripomnil, da ministrstvo zdaj postavlja ovire.
Ne sme biti napak!
Hkrati je Behin razlagal, da tudi z izdelavo dokumentacije za razpise, s katerimi bodo iskali izvajalce del, ni kaj čakati. A mora hkrati biti brezhibna, posebej za izbiro dobavitelja opreme za predelavo mešanih odpadkov. Na seji so namreč omenili primer Novega mesta, ko so pripravili takšen razpis, da se je odzval en sam dobavitelj opreme in je zahteval veliko več od predvidenega.
“Mislim, da se na tem primeru moramo kaj naučiti. Pričakujemo jasna navodila ministrstva za pripravo dokumentacijo,” pravi Arčon. Meni, da je pri ”papirjih” za izbiro graditelja odlagalnega polja in čistilne naprave v Stari Gori, kakor tudi dobavitelja tehnologije predelave smeti, treba uskladiti le še podrobnosti.
Behin pa je potrebo po brezhibnosti dokumentaciji podkrepil predvsem z naglico. “Ne sme se zgoditi, da bi se kaj podražilo,” je dejal, in “popravnega izpita ni,” je razlagal, da si ne morejo privoščiti niti zahtev po revizijah postopka izbire izvajalcev del. To bi vse skupaj zamaknilo in grozilo bi, da bi izgubili kohezijski denar. Zato pa so zbrani sklenili, da bo razpisna dokumentacija pripravljena že do 7. februarja. Spomladi bi potem iskali izvajalce del.
AMBROŽ SARDOČ