Morda bodo izbirali med kulturo in infrastrukturo
Kritike na sodobno zasnovano pročelje, ki naj bi ga v bodoče imelo Kinogledališče v Tolminu, ne pojenjajo. Hkrati pa občini zmanjkuje časa, da za obnovo stavbe dobi vso dokumentacijo in nato s projektom kandidira na razpisu za spodbujanje razvoja regij, ki nudi denar EU in ga pričakujejo konec leta.
TOLMIN > A kaže, da bo s tem možno plačati tudi urejanje infrastrukture in v Tolminu pripravljajo obnovo te vrste omrežij v Kamnem. Zato se lahko zgodi, da bo občinski svet odločal, katerega od projektov prijaviti na razpis, če bosta oba pravočasno nared.
“Tolminci so občutljivi in številni tudi nostalgično vezani na podobo Kinogledališča. Podpiramo potresno obnovo in prenovo, toda ob tem naj se ohrani sedanja zunanja podoba,” v imenu mnogih opozarja predsednik KS Tolmin Andrej Vidmar.
Ocenjuje, da gre pri načrtovanih posegih za veliko več kot zgolj za funkcionalno prenovo: “Predvideni stekleni prizidek k avli je po našem mnenju poseg v prostor, ki bi moral biti usklajen z mnenjem KS. Pročelje spreminjajo zato, da bi povečali večnamenski prostor. Menimo, da imamo podobnih prostorov za prireditve že drugod dovolj. Občina nas ni povabila v delovno skupino za prenovo Kinogledališča, kar nam ni prav,” je kritičen Vidmar. Presenečen je, ker občina za 2,4 milijona evrov vredno naložbo ni pripravila več različic.
Krajani: poseg brez konsenza
Predsednik zainteresirane javnosti v društvu DOR, Društvu za ohranjanje in razvoj Tolmina, Valter Valentinuzzi pravi, da so med izvajanjem ankete, kako naj bi urejali staro mestno jedro, presenečeni ugotovili, da se brez njihove vednosti pripravlja prenova Kinogledališča.
”Ni prav, da so ljudje postavljeni pred dejstvo brez možnosti vplivanja. Po našem mnenju priprave niso tekle tako, kot bi morale: najprej bi na javni razpravi zbirali predloge, pridobili mnenje KS, o projektih sklepali na občinskih delovnih telesih in na koncu bi odločil svet občine. Zdaj pa se brez širšega konsenza obeta poseg v center našega mesta. Smo za prenovo, toda ohranimo zunanjost s klasično arhitekturo na Mesnem trgu. Pozivamo k ponovnemu premisleku,” razlaga Valentinuzzi. Zagovorniki zdajšnje zunanje podobe kina opozarjajo, da jo je ob dozidavi leta 1953 zasnoval eden vodilnih arhitektov v Sloveniji France Tomažič, ki je bil učenec Jožeta Plečnika.
Drugače niti ne gre
Člani delovne skupine za prenovo pa opozarjajo, da ob upoštevanju vseh rešitev ni mogoče ohraniti zdajšnje zunanjosti poslopja. Vodja skupine Branko Velišček, sicer direktor zavoda za kulturo, šport in mladino, ki upravlja s Kinogledališčem v občinski last, razkriva zapletenost in strokovni izziv prenove: “Ohraniti moramo gabarite in večnamenskost objekta. Zaradi varne poti v šolo potrebujemo prehod med muzejem in Kinogledališčem, ki ga zdaj ni. Našli smo rešitev, ki odpravlja nefunkcionalnost balkona, povečali število stranišč, zagotovili večfunkcionanost avle s stopniščem, poskrbeli za ustrezno akustiko in digitalno predvajanje filmov in še bi lahko naštevali.”
S projektom se je skupina različnih strokovnjakov ukvarjala poldrugo leto. Njene usmeritve je odgovorni projektant Tomaž Mohorko tudi upošteval.
Po mnenju člana skupine, arhitekta in urbanista Vladimirja Kozoroga, gre za zelo ambiciozen program: “Objekt smo poskušali povezati z ostalim prostorom. Upoštevali smo bodoči poletni oder v parku, povezavo s knjižnico, videli smo bodoče parkirišče na Brajdi. V prostor je bilo treba umestiti gostinski lokal, ki bo za Kinogledališčem, pri parkirišču ob muzeju. V avli smo se soočali s stisko s prostorom in problemom stopnišča.” Po njegovem mnenju načrtovana podoba sobiva s Tolminskim muzejem. In tudi zavod za varstvo kulturne dediščine je soglašal z modernistično podobo v zaščitenem trškem jedru.
Zdaj ali nikoli?
Zaradi polemike, ki se širi tudi po medmrežju, so različne poglede na obnovo predstavili na zadnji seji občinskega sveta. Župan Uroš Brežan je spomnil, da so se projekta lotili zato, ker je Kinogledališče sestavni del občinskih razvojnih načrtov do leta 2020 in ker so imeli informacije, da bodo spodbude EU za razvoj regij na voljo zgolj za kulturne objekte. Po novem pa naj bi jih bilo možno vlagati tudi v infrastrukturo.
“Pripravljamo projekt komunalne ureditve vasi Kamno. Razpis so s septembra preložili na konec leta. Če bosta do takrat oba projekta pripravljena z gradbenim dovoljenjem, se bo občinski svet odločal, s katerim naj poskusimo,” napoveduje Brežan. Člani komisije pa opozarjajo: ”Če bomo zdaj zamudili s Kinogledališčem, je malo verjetno, da bomo z njim uspeli v prihajajoči finančni perspektivi EU, ki v teh časih skoraj zagotovo ne bo podpirala naložb v kulturne objekte.”
NEVA BLAZETIČ
