Motiko bi radi vihteli tudi v mestu
Meščani Nove Gorice se vse bolj zanimajo za vrtičkarstvo, ki v obdobju, ko se hrana draži, lahko pomeni občuten prihranek. Občina je angažirala študente arhitekture, ki so preverili, kje vse v mestu bi lahko zrasli novi vrtički ter kako urediti in opremiti sedanje. V Ajdovščini pa so že nekaj korakov dlje.
NOVA GORICA> Ko se je v začetku leta razširila novica, da naj bi v mestni upravi iskali zemljišča za ureditev novih vrtičkov, videz zdajšnjih pa naj bi poenotili in jih dodatno opremili, so meščani to sprejeli z odobravanjem. Izkazalo se je, da je povpraševanja veliko, kar je očitno že med sprehodom ob sedanjih območjih z vrtovi, kjer so nedavno nastale nove urejene površine. Sicer nimajo enotnega videza, kot bi si želeli na občini, ljudje, ki jih obdelujejo, pa na njih le pridelajo marsikaj užitnega.
Na forumu spletnega portala občine je bilo o tem postavljenih kar nekaj vprašanj, zlasti kje in kdaj naj bi nova ponudba bila na voljo in v kakšni obliki. Odgovorov pa zainteresirani niso prejeli. To je med potencialnimi obdelovalci zemlje v urbanem okolju sprožilo določeno mero nejevolje, še posebej zato, ker je bilo januarja rečeno, da naj bi koncept urbanih vrtov lahko začeli uresničevati že spomladi.
Cilj: samooskrba
“Idejo urbanih vrtov bi radi nadgradili tako, da ne bi imeli le teh, ampak tudi odkupno postajo.”
Oprijemljivejših podatkov nimajo niti nekateri mestni svetniki. “Idejo urbanih vrtičkov bi radi nadgradili tako, da ne bi imeli le teh, ampak tudi odkupno postajo. Da ne bi šlo le za koncept urbanega vrtičkarstva, ampak tudi za pravo samooskrbo. S tem namenom bi organizirali tudi delavnice, banko semen in podobno, tako kot v Mariboru, kjer je kot dober primer zaživel projekt Urbane brazde,” pravi Tomaž Belingar iz Liste Gregorja Veličkova.
V listi so se že povezali s snovalci Urbanih brazd in jih povabili k sodelovanju na okrogli mizi, ki jo nameravajo pripraviti takoj po veliki noči. Novogoričanom bi radi predstavili sistem skupnostnega urbanega eko vrta, ki so ga v Mariboru v okviru projekta Evropska prestolnica kulture zasnovali na podlagi študij in zgledov iz tujine. Prijel se je zelo dobro.
Če bo, bo postopno
“V prvi fazi bo treba na sedanjih vrtičkih narediti malo več reda, kar bi lahko hitro uredili. Nekatere površine pa bodo temu namenjene čisto na novo in za to je potrebno nekoliko več časa,” je povedal Niko Jurca, načelnik občinskega oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo. Pojasnil je tudi, da je bila temu namenjena urbanistična delavnica, ki so jo izvedli študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo.
Z rezultati je uprava občine seznanjena, nima pa še končnega izdelka. “Po prvih vtisih je naloga zelo dobra. Določa različne vrste vrtov, od skupinskih, kot so v Mariboru, do posamičnih, kjer so potrebne minimalne ureditve,” pravi Jurca. Dodaja, da bodo upravljanje vrtov zaupali Mestnim storitvam. “Ko bodo rezultati prikazani in Mestne storitve pripravljene, se bomo odločili, kako s tem začeti zares. Vsekakor pa bo šlo postopoma,” je še povedal načelnik. Pripomnil je, da bo treba to urediti z občinskim odlokom.
Pravi mestni vrt?
Po zaključkih urbanistične delavnice, ki naj bi jih na sedežu občine predstavili še ta mesec, bi 46.550 kvadratnim metrom vrtičkov v mestu lahko dodali 192.450 “kvadratov” novih. Če bi prav vse predvidene površine res namenili vrtnarjenju, bi se Nova Gorica lahko spremenila v pravi mestni vrt. V trgovskih centrih pa bi imeli na oddelkih s sadjem in zelenjavo najbrž znatno manj prometa. Nekoliko nerodno je le, da še ni mogoče napovedati, kdaj bo projekt zaživel.
NACE NOVAK
