Motnje pri oskrbi z elektriko in slabe ceste so cokla gospodarskega razvoja

NOVA GORICA > “Žalostno je, da imamo v 21. stoletju še vedno težave z dobavo električne energije, kar je velika ovira za razvoj podjetij v Posočju. Vsi največji porabniki električne energije so sklenili dogovor, da si bodo prizadevali za ureditev razmer na tem področju. Zahtevamo, da se čim prej oceni vrednost investicije in postavi terminski plan,” je povedala direktorica GZS OZ za severno Primorsko Mirjam Božič.

Na podlagi analize izpadov oziroma motenj v petih večjih posoških družbah (Mahle Letrika Bovec, Hidria AET Tolmin, Mlekarna Planika, TIK Kobarid in TKK Srpenica), so na zbornici prišli do podatka, da ima ob enem samem večjem zastoju pri oskrbi z elektriko omenjenih pet družb skupaj za 519.000 evrov stroškov. V to pa ni vključena potencialna izguba trgov.

“Sicer pa gre za območje, kjer deluje 398 družb, ki letno skupaj ustvarijo 333 milijonov evrov prihodkov. Zraven je treba prišteti še 774 samostojnih podjetnikov, ki letno ustvarijo 47 milijonov evrov prihodkov,” je dodala Božičeva.

Nujna posodobitev infrastrukture

Predsednik uprave Elektro Primorske Uroš Blažica je pojasnil, da je srž težav v motnjah pri oskrbi, kar pomeni nekaj sekund ali milisekund trajajoče padce napetosti.

“Dejstvo je, da v Posočju ni teme. Elektrika je. Oskrba je znotraj vseh standardov kakovosti, zavedamo pa se, da lahko ti padci napetosti zelo vplivajo na občutljivo proizvodnjo podjetij,” je še povedal. Dodal je, da bi bilo treba posodobiti infrastrukturo, kar bi pomenilo novi razdelilni transformatorski postaji v Kobaridu in Bovcu ter povezavo z daljnovodom med njima. Vrednost te investicije bi znašala 15 milijonov evrov. Pojasnil je tudi, da je za 2. oktober napovedan sestanek z gospodarstveniki Posočja na to temo.

V razpravi je bilo med drugim slišati, da bi bili možni tudi nekateri kratkoročni ukrepi, ki bi vse skupaj olajšali: na primer gradnja predvidene hidroelektrarne na Učji, za kar pa bi bilo treba spremeniti togi zakon o Soči. Razpravo so zaključili s predlogom, da se do 15. oktobra organizira sestanek na ministrstvu in se začne izvajati kratko- in dolgoročne ukrepe za odpravo teh težav.

Slaba volja zaradi slabih cest

Druga tema, ki so se je dotaknili, je bila problematika cestne infrastrukture. Kot je povedal predsednik upravnega odbora GZS OZ za severno Primorsko Rafael Vončina, so šibke točke predvsem na cestnih odsekih Kobarid-Bovec, Idrija-Godovič, Idrija-Tolmin, Tolmin-Nova Gorica in na odseku hitre ceste Selo-Vrtojba.

“Ceste niso vzdrževane. Težave so z dostopi, dobavami, transportom. V naslednjem petletnem obdobju je treba to urediti,” je povedal. O težavah in neenakovrednem položaju v boju s konkurenti zaradi slabih cest je spregovorilo kar nekaj gospodarstvenikov. Tomaž Willenpart z direkcije RS za infrastrukturo je postregel s svežim podatkom, da bo na območju severne Primorske prihodnje leto na voljo 6,9 milijona evrov za naložbe, v letu 2017 pa 8,5 milijona evrov, pri čemer bo prednostna izboljšava stanja na obstoječih cestah. NACE NOVAK