Muzej posoške preteklosti
V muzejskih krogih velja Tolminski muzej s svojo osemčlansko ekipo za enega najbolj delavnih v Sloveniji. V Posočju igra pomembno povezovalno vlogo med različnimi ustanovami. Obisk se je v desetih letih (po razdružitvi od Goriškega muzeja) povečal z dva tisoč na več kot dvanajst tisoč gostov letno.
TOLMIN > Desetletnico samostojnosti je Tolminski muzej pred dnevi praznoval z odprtjem prenovljene umetnostno zgodovinske zbirke Sledi sakralne dediščine v Posočju s poudarkom na sakralnih predmetih iz domačih delavnic. Njen avtor je Silvester Gaberšček. Poleg tega so z razstavo Kobariška kultna krajina dopolnili stalno arheološko zbirko Naplavine obsoške zgodovine. Prostor zanjo so našli v sobi v stolpu Coroninijeve graščine, kjer Tolmiski muzej domuje. Koordinatorka te razstave jearheologinja Nada Osmuk, dolgoletna raziskovalka prazgodovinske in rimske naselbine na Gradiču nad Kobaridom, ki je nastala v starejši železni dobi. Soavtorja dr. Slavko Ciglenečki in dr. Zvezdana Modrijan pa sta raziskovala predvsem na Tonovcovem gradu, ki velja za eno najpomembnejših poznoantičnih naselbin v vzhodnih Alpah s 23 stavbami, štirimi cerkvami in z dvojnim obzidjem.
Prvi muzej v Tolminu so odprli leta 1951. Po sedmih letih samostojnega delovanja se je priključil Goriškemu muzeju, s katerim Tolminski muzej dobro sodeluje tudi po razdružitvi leta 2000.
Nove in obnovljene zbirke
Tolminski muzej od leta 2000 na območju Posočja skrbi za področje arheologije, etnologije, zgodovine in likovne umetnosti od konca 20. stoletja. S svojo dejavnostjo se je uveljavil v slovenskem prostoru in izven njega. “Leta 2002 smo uredili arheološki muzej v prostorih osnovne šole na Mostu na Soči oziroma Sv. Luciji, ki velja za središče halštatske kulture v tem delu Evrope. Tega leta smo v tolminski muzejski hiši odprli stalno razstavo Naplavine obsoške zgodovine. Od takrat se obisk povečuje,” se spominja direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar, ki je tudi podpredsednica Skupnosti muzejev Slovenije. V muzej preurejenorojstno hišo Cirila Kosmača na Slapu ob Idrijci so v muzejsko mrežo vključili leta 2003. Tri leta kasneje so prenovili zbirko v rojstni hiši Simona Gregorčičana Vrsnem. Od leta 2004 do 2007 so sodelovali pri nastajanju stalne razstave Izza somraka stoletij v trdnjavi Kluže pri Bovcu. Leta 2008 so uredili stalno razstavo vJakovkni hiši v Podbrdu, letos pa stalni razstavi Od planine do Planike v Mlekarni Planika v Kobaridu in Zgodbe Stergulčeve hiše v Bovcu.
Kelti jahali v Posočju
V zadnjih letih se v muzeju lahko pohvalijo z izjemnimi arheološkimi najdbami, med katerimi izstopata atiški sovji skifos na Mostu na Soči in keltski grob s konjskim okostjem v Kobaridu, ki nakazuje, da so skozi te kraje jahali tudi Kelti. V to so prej dvomili. Muzej se je vključil v projekt izdelave oblačil po starem za folklorne skupine. Ob stoletnici odprtja Bohinjske železnice so sodelovali pri projektu Življenje ob železni cesti. Poleg tega je Tolminski muzej pripravil dve odmevni razstavi s pričevanji iz obdobja prve svetovne vojne, Tolminsko mostišče leta 2005 in dve leti kasneje slovensko-češko razstavo Soška fronta 1915-1917.
Muzej je doslej izdal pet zbornikov, enajst knjig, tri vodnike po stalnih razstavah in po kulturno zgodovinski poti na Mostu na Soči, sedem katalogov razstav in dve zgoščenki.
NEVA BLAZETIČ