Muzej bi presežek dal za eksponate

NOVA GORICA > Ko je mestni svet pred dnevi Goriškemu muzeju dal soglasje, da 4100 evrov presežka prihodkov iz lanskega leta porabi za nakup osnovnih sredstev in muzealij, so nekateri vprašali, kaj bo pa s preostalim presežkom, ki ga še ima muzej. Po podatkih mestne uprave gre za 189.311 evrov, ki jih je ustanova zbrala z večletnim pozitivnim poslovanjem.

“Presežek je nastal v obdobju do sprejema ustanovitvenega akta v letu 2004, ko je Mestna občina Nova Gorica postala edina ustanoviteljica muzeja,” izvor presežnega denarja pojasnjuje direktor ustanove Matjaž Brecelj. Ker so varčni, nadalje razlaga in pri poslovanju pazijo, da ne bi zašli “v minus”, na koncu muzeju v blagajni vsako leto ostane kakšen tisočak. Gre za razliko med prihodki in odhodki za projekte, razstave, materialne stroške in podobno, ne pa za plače, zatrjuje. V preteklosti pa muzej tega denarja dalj časa ni mogel porabiti, trdi Brecelj. Kot razlaga, po razdelitvi nekdanjih štirih občin na severnem Primorskem na več manjših muzej ni imel pooblaščenega ustanovitelja, ki bi odločal o razporejanju presežkov denarja.

Novonastale občine tega sprva niso uredile. Leta 2004 pa je bil sprejet ustrezni akt in edina ustanoviteljica zavoda je postala novogoriška občina. Tedaj je bilo tudi določeno, da o presežkih denarja odloča mestni svet.

Ta bo o tem, kam s slabimi 190 tisočaki, razpravljal po počitnicah, so pred svetniki napovedali uslužbenci mestne uprave. Ti se bodo še morali odločiti, za kaj naj bi denar porabili, Brecelj pa pravi, da je tovrstne presežke mogoče nameniti le za nakup muzealij, osnovna sredstva ali za naložbe. Sam ne dvomi o tem, kako se odločiti. “Predlagal sem, da bi denar porabili predvsem za muzealije, ker smo pri tem najbolj šibki. Že leta nihče ne zagotavlja denarja za ta namen, naša vloga pa je, da se to zbira in ohranja.” Gre za eksponate z različnih področij, pojasnjuje Brecelj.

AMBROŽ SARDOČ