Muzej kot kraj srečanj
Upokojena kustosinja Goriškega muzeja Inga Miklavčič Brezigar je letošnja dobitnica Murkove nagrade za življenjsko delo, najvišjega priznanja za področje etnologije pri nas. Nagrado so utemeljili tudi s tistim vidikom njenega dela, po katerem etnologinjo poznajo po vsem Goriškem: domoznanskih projektih in vzpodbujanju oblikovanja majhnih zbirk.
NOVA GORICA, LJUBLJANA > Inga Miklavčič Brezigar je svojo poklicno pot začela kot konservatorka na takratnem Zavodu za spomeniško varstvo. Leta 1983 se je zaposlila v Goriškem muzeju kot kustodinja-etnologinja in tam delovala vse do upokojitve. Sodelovala je pri obnovi in postavitvi Trentarskega, Kobariškega in Breginjskega muzeja. Med razstavami velja omeniti postavitev iz leta 1994 o dotlej marginalni temi goriške zgodovine - aleksandrinkah, razstavo Spomini naše mladosti ali življenje pod zvezdami, tematski razstavi Skrinje na Goriškem in Pustovanja na Goriškem ter postavitvi o posodju ter stoletnici bohinjske proge in solkanskega mosta. Leta 2012 je pripravila razstavo Meščanstvo na Goriškem, svojo dolgoletno pot v Goriškem muzeju pa sklenila z razstavo Industrijska dediščina na Goriškem.
Njeno pojmovanje muzeja temelji na zamisli, da mora biti muzej odprta, povezovalna ustanova in kraj srečanj. S svojim delom pa je na Goriškem sprožila tudi domoznansko gibanje, med drugim piše v obrazložitvi nagrade. “Nagrade sem seveda vesela in mi pomeni veliko, ampak še večja nagrada sta mi zadovoljstvo ljudi in njihova vztrajnost pri odkrivanju in ohranjanju svoje dediščine,” se je odzvala Brezigarjeva, ki je bila vedno v oporo in navdih številnim društvom in raziskovalcem krajevne zgodovine.
Murkovo priznanje je dobila Karla Kofol iz Tolminskega muzeja za razstavo Človek in vojna.NR