Muzej na prostem Grmada pomemben spomenik prve svetovne vojne na Krasu

NABREŽINA, KOMEN • Muzej na prostem Grmada predstavlja del avstro-ogrske obrambne črte, ki je bila utrjena leta 1916. Ob poti, ki vodi okrog vrha te vzpetine, so na ogled številni bunkerji in naravne jame, ki so jih uporabili v vojaške namene.

"Z današnjim podpisom pisma o nameri smo se zavezali, da bomo poleg muzeja vzdrževali tudi vse poti, ki vodijo po čezmejnem območju. Je pa to predvsem neko simbolno dejanje, saj z občino Devin-Nabrežina sodelujemo že mnogo let," je ob podpisu povedal komenski župan Erik Modic.

Muzej na prostem po prenovi obsega slabih deset kilometrov označenih poti s štirimi informacijskimi tablami, prilagojenimi tudi slepim in slabovidnim prek QR-kod. V sklopu promocijskih aktivnosti so nastale nove fotografije, oblikovali so promocijsko zgibanko in izdelali dvojezični promocijski video.

"Želimo si, da Pot miru ostane zelo pomembna simbolna spravna zgodba tega območja, postaja pa tudi zelo pomemben kulturno turistični produkt, ki je tudi z Evropsko prestolnico kulture dobil neko dodatno težo. Obenem so vsi ti projekti velika odgovornost za naprej, saj razvijamo tudi idejo o ureditvi Evropske poti miru," je ob današnjem podpisu za medije povedala Maša Klavora iz Fundacije Poti miru v Posočju.

Občina Komen je v okviru projekta celovito uredila območje Grmade, obnovila štiri kilometre javne poti med Brestovico, Grofovo jamo in vaško cerkvijo svete Anastazije. Očistila je 150-metrski odsek jarkov iz prve svetovne vojne ter uredila dostopa do kavern in razgledno točko nad Grofovo jamo. Obnovljeni so bili tudi zidovi nekdanje barake v skupni dolžini 20 metrov.

Po porazu v šesti soški bitki se je morala vojska tedanje Avstro-Ogrske umakniti z vzpetin v okolici italijanskega Tržiča. Odločitev, da se ustalijo na Grmadi in na okoliških vzpetinah, ni bila naključna, temveč posledica strateške in praktične narave. Od tu so lahko nadzirali tako Brestoviški dol kot prehod proti Trstu, piše v zgibanki Poti miru.

Kraška planota je bila prekrita z dolinami, prehodi med skalovjem in naravnimi jamami, ki so bile kot nalašč za potrebe vojske v prvi svetovni vojni. V razmeroma kratkem času so avstro-ogrske enote zgradile strelske jarke, položaje in zavetišča za vojake, zaradi česar je postala nova obrambna črta za Italijane nepremagljiva ovira. Avstro-ogrska vojska je med osmo in deseto soško bitko odbila vse napade italijanske tretje armade, kljub temu da je bila po številu mož v podrejenem položaju.

Danes na Grmado vodi več poti iz italijanske smeri. Lepo so urejene tudi povezovalne poti na slovensko stran v smeri Brestovice.