Na Cerju po novem še poroke
Občina Miren-Kostanjevica je v toplih mesecih najbolj zanimiva za kolesarje in pohodnike. Med najbolj obleganimi turističnimi točkami je pomnik na Cerju, ki je s potmi miru v okolici magnet za domače in tuje obiskovalce oziroma rekreativce.
MIREN-KOSTANJEVICA> V občini delujeta kar dva turistično-informacijska centra, in sicer v Temnici na Krasu in na mejnem prehodu v Mirnu, ki so ga odprli lani.
V Temnici se oglašajo predvsem Tržačani in obiskovalci iz osrednje Slovenije. V nekaj manj kot petih letih je TIC Temnica obiskalo približno 2000 ljudi iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Belgije, Nizozemske, Argentine, Češke in Slovaške. “To so naključni obiskovalci, ki na zemljevidu opazijo oznako 'i' (informacije) in se odločijo za obisk info centra,” razlaga vodja TIC Temnica Barbara Jejčič. V Mirnu je TIC letos obiskalo približno 130 ljudi, med katerimi so najštevilčnejši Slovenci, za njimi pa Italijani. “Iščejo informacije o domači gostinski ponudbi, kolesarskih in pešpoteh, kampih, ki zlasti na kraškem delu primanjkujejo, dogodkih v naših in okoliških občinah ter splošne informacije in priporočila za oglede znamenitosti po vsej Sloveniji,” razlaga Jejčičeva.
Pomnik dobiva tudi vsebino
Najbolj obiskana turistična točka v občini je pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju, ki je ob vikendih odprt za javnost. Obiskovalci si lahko ogledajo pritličje in prvo nadstropje z multimedijsko razstavo o prvi svetovni vojni. “Zgodbo o pomniku na Cerju, od leta 2011, ko v njem še ni bilo ničesar, prihajajo poslušat ljudje iz vse Slovenije. Povpraševanje po vodenih ogledih pomnika in Poti miru na Krasu narašča iz leta v leto,” poudarja Jejčičeva.
Letos so na Cerju začeli organizirati tudi poročne obrede. Kot pravi Jejčičeva, pripravljajo ponudbo za mladoporočence za vsak okus in žep. ”Ker je v pomniku opremljena konferenčna dvorana s 60 sedeži in želimo, da je izkoriščena, pripravljamo tudi predlog projekcije dokumentarnih filmov za jesen 2014,” pristavlja.
Pomnik na Cerju obiskujejo organizirane skupine turistov in posamezniki iz vse Slovenije, Italijani iz okolice Trsta, Gorice, Vidma, Čedada in bolj oddaljenih krajev, pa tudi Nemci, Švicarji, Švedi, Čehi, Madžari in Avstrijci.
Večje zanimanje za ostanke 1. svetovne vojne
“Letos beležimo sto let od začetka 1. svetovne vojne. V naslednjih štirih letih pričakujemo povečan obisk zlasti turistov, ki prihajajo iz dežel nekdanje Avstro-Ogrske. V sodelovanju s Fundacijo poti miru in s čezmejnim sodelovanjem promoviramo skupno več kot 300 kilometrov poti miru od Alp do Jadrana v Sloveniji in približno toliko kilometrov v Italiji,” poudarja vodja TIC Temnica.
Tujci so večinoma individualni turisti srednjega oziroma višjega družbenega sloja, ki se odločijo za aktivne počitnice, največkrat s kolesom. Ko Slovenijo primerjajo z Italijo, pravijo, da je naša dežela raj na zemlji.
Slovenija je čista, so navdušeni tujci
“Čisto je, ob cestah ni smeti. Čuti se velika skrb za naravo, ljudje so povezani z njo. Veliko se gibljejo in radi jejo zdravo. Vozniki ne drvijo tako kot v Italiji, kjer so ceste izredno prometne in vlada pravi kaos,” opisuje svoje vtise o Sloveniji Kirk, bivši vojaški pilot iz Kanade, ki po Evropi kolesari že dve leti, v tem času pa je prevozil že 22.000 kilometrov.
V TIC Temnica se je oglasil tudi Marcel, finančni direktor podjetja iz Belgije, ki razvija tehnologijo za pridobivanje alternativnih virov energije. Za lepote naše dežele je izvedel od prijateljev, ki so se v Sloveniji ustavili, ko so se vračali iz Hrvaške. Priletel je v Ljubljano, najel kolo in sedem dni kolesaril po Gorenjski, Posočju, zaključil pa je na Krasu, kjer se je zaljubil v arhitekturo, vino, naravo.
“Neverjetno se mi zdi, da ko sem v nekaterih najpomembnejših turističnih agencijah v Belgiji iskal informacije o Sloveniji, niso imeli nič o njej. Velika škoda je, če ne poznaš tega kotička planeta. Slovenci ste lahko najbolj srečen narod v Evropi - imate neokrnjeno naravo in je imate ogromno. Biotska pestrost je izjemna. Tega marsikje po Evropi ni več,” je poudaril belgijski turist.
ALENKA OŽBOT