Na Goriškem so več krajih opazili trdoživ in škodljiv plevel
Na robu Nove Gorice se je v zadnjih tednih razširila pelinolistna žvrklja ali ambrozija, na katero nas je opozorila naša bralka. Prisotnost njenega cvetnega prahu v zraku so najverjetneje zaznali občutljivejši prebivalci okolice Varde in Ščeden, kjer naj bi je bilo največ. Raste pa tudi na Sabotinu in Skalnici ter v Vipavski in Soški dolini.
NOVA GORICA> Ambrozija je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, pri nas jo pogosto najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, največje potencialno žarišče ambrozije pa so zapuščene njive in travniki. “To je agresivna tujerodna vrsta, ki deluje kot parazit, saj uniči vse druge rastline v bližini,” nam je pojasnil strokovni direktor novogoriškega zavoda za zdravstveno varstvo, dr. Marko Vudrag. O pojavu ambrozije v mestu še ni bil obveščen, ljudi pa poziva, naj rastlino sami populijo in odstranijo. “Je tudi hujša alergena vrsta, ki sprošča v ozračje prostemu očesu nevidne delce, tujke. Ti ob stiku s sluznico preobčutljivih ljudi povzročijo alergijska stanja,” dodaja.
Že lani je začela veljati odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki določa, da morajo lastniki zemljišč, na katerih raste ambrozija, škodljive rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Odstranitev rastlin je potrebno opraviti čimprej, da preprečimo cvetenje in sproščanje cvetnega prahu v okolico, svetujejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica. Kmetovalce posebej opozarjajo, da preprečijo cvetenje in semenitev pelinolistne ambrozije na svojih neobdelanih strniščih, kjer se, posebej v Vipavski dolini, po žetvi žit množično pojavlja.
Preventiva pred alergijo
V novogoriškem zdravstvenem domu v preteklih dveh tednih niso zabeležili obiskov pacientov zaradi alergij, povezanih z ambrozijo, običajno pa v takih primerih ljudje pomoč poiščejo kar pri svojih osebnih zdravnikih. “Najpogostejši alergeni pojav je seneni nahod s simptomi v očeh ali v nosu,” razlaga Andreja Kofol Seliger z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in pravi, da je potrebno rastlino za njeno popolno odstranitev izpuliti ali jo dvakrat pokositi, prvič pred cvetenjem, ter uničiti s sežigom.
Cvetni prah pelinolistne ambrozije povzroča različne alergijske bolezni, tudi alergijsko astmo, vnetje očesne veznice in redko kontaktni dermatitis ter urtikarijo. Koncentracija cvetnega prahu v zraku je za osebe, preobčutljive na ambrozijo, obremenilna in lahko izzove simptome bolezni. Visoka obremenitev zraka se v Sloveniji pojavlja v drugi polovici avgusta in v prvi polovici septembra. Poleg ustreznega zdravljenja je v času največje koncentracije pelodnih zrn koristno izvajati preventivne ukrepe, kot so izogibanje gibanju na prostem, zapiranje oken in vrat stanovanja, preživljanje prostega časa izven območij ambrozije, opravljanje zunanjih del neposredno po dežju, ki izpere pelodna zrna iz zraka, pogosto umivanje rok, pred spanjem pa tudi las. Največja koncentracija peloda v zraku je med 8. in 14. uro, prag, ki izzove alergično reakcijo, pa je lahko zelo nizek. Zaradi aerodinamične oblike peloda ambrozije ga lahko veter ob ugodnih vremenskih razmerah raznese tudi do 300 kilometrov daleč.
Delavci se že izobražujejo
O pojavu ambrozije nad solkansko obvoznico so bili obveščeni tudi na Komunali Nova Gorica, ki je svoje delavce že poslala na dodatno izobraževanje o odstranjevanju te nadloge, za odstranitev pa bodo tokrat poskrbeli na cestnem podjetju.
“Ob prisotnosti pelinolistne žvrklje drugod na našem ožjem območju pa bo morala občina odreagirati in opozoriti nanjo,” pravi direktor Komunale Andrej Miška.
Kako jo prepoznamo
Rastlina zraste od 20 do 200 cm visoko, njeno steblo je pokončno, razvejano in dlakavo. Listi so pernato deljeni, razdeljeni na posamezne krpe, zeleni, na spodnji strani nekoliko svetlejši.
Ambrozija je enoletnica, rastlina iz družine košarnic (Asteraceae), pri katerih so drobni cvetovi združeni v koške, ti pa so združeni v dolga socvetja na vrhu stebla in stranskih poganjkov. V socvetju so v zgornjih koških samo moški cvetovi. Ženski koški so enocvetni v zalistju stebelnih listov. Rastlina v jeseni odmre in zimo preživi v obliki semen, ki kalijo od konca marca do začetka julija.
Mlade rastline intenzivno rastejo predvsem v juniju in najzgodnejše začnejo cveteti že v juliju. Glavno obdobje cvetenja pa je od sredine avgusta do sredine septembra, ko cvetita več kot dve tretjini rastlin.
ANA CUKIJATI
