Na hrib po zdravje in za dober namen
Planinsko društvo Idrija in oskrbnika koče na Hleviški planini si z različnimi dejavnostmi prizadevajo vanjo pritegniti več ljudi. Idrijčani pa se ne dajo in pravkar razpisana šola zeliščarstva je zaradi premajhnega števila prijav padla v vodo.
IDRIJA > Petsto višinskih metrov in dobra ura hoda, ki ločita Idrijo in Hleviško planino s kočo, sta po mnenju lastnikov - domačega planinskega društva, ravno pravšnja za izboljšanje fizične kondicije in zdravja. Zato si skupaj z oskrbnikoma prizadevajo, da bi bila koča, čeprav med Idrijčani priljubljena, tudi bolj obljudena.
Planinci so imeli srečno roko z izbiro zadnjih oskrbnikov - Majdo in Gorazdom Ržek, čeprav so ju morali poiskati v sosednjem Logatcu. “V letu dni, kolikor sva na planini, se je obisk koče res povečal. Skupaj z društvom pa želiva, da bi Hleviše za Idrijčane postale to, kar Ljubljančanom predstavlja Šmarna gora,” je povedala oskrbnica Majda Ržek.
Ob vikendih, ko kočo odpirata, sta obiskovalce prepričala s kulinarično ponudbo, z žlikrofi na čelu. Slovita pa po sladicah. Če bi bilo obiskovalcev več, bi kočo odprla tudi med tednom.
“Oba rada kuhava, a koča ponuja veliko več kot dobro hrano. Je v naravnem okolju, vmesna ali izhodiščna točka za zanimive pohode in sodi ob slovensko transverzalno pot. V njej ima društvo tri sobe z desetimi posteljami, ki so povsem nezasedene. Zelo mi je žal, ker Slovenci transverzalne žige na vseh prometno dostopnih točkah nabirajo z avtomobili,” Ržekova ni preveč zadovoljna navadami nekaterih novodobnih planincev.
Ker je izšolana zeliščarka in biodinamičarka, je skušala Idrijčane pritegniti v trimesečno zeliščarsko šolo. “Tokrat ni bilo dovolj prijav, a bomo razpis ponovili. Na planini raste bogastvo zdravilnih zeli, koča pa nudi odlične pogoje za njihovo predelavo v kozmetične pripravke ali za uporabo v kulinariki,” je prepričana Ržekova.
Za čisto posebno akcijo Vsak vpis šteje pa je v prvi polovici maja poskrbel svet sklada idrijske osnovne šole. Sponzorji - štirje idrijski obrtniki - bodo v sklad (ta podpira tako socialno šibke kot nadarjene otroke, vsem šestošolcem pa plača del šole v naravi) za vsakega vpisanega pohodnika darovali pol evra. Obisk, kot pravi Ržekova, se v prvih desetih dneh akcije ni opazno povečal, pač pa se obiskovalci bolj pridno vpisujejo. Do petka, ko bo akcija zaključena, se je mogoče v vpisati v knjigo, ki čaka na vrhu planine, v petek pa znova v koči.
SAŠA DRAGOŠ