Na Japonskem bodo prednostne naloge nekaj časa drugje, ne v znanosti
Med petkovim potresom na Japonskem je bil poškodovan tudi inštitut v Tsukubi, kjer deluje pospeševalnik KEK. Tudi primorski znanstveniki so hodili tja vrsto let preučevat razliko med snovjo in antisnovjo v okviru projekta BELLE. Med potresom k sreči tam ni bilo nobenega od njih.
NOVA GORICA>Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici, ki je v projektu BELLE sodelovala skupaj z ljubljansko univerzo in Inštitutom Jožef Štefan, je povedal, da je Tsukuba odmaknjena od morja, tako da je cunami ni zadel, zgradbe inštituta pa so bile med samim tresenjem tal močno poškodovane.
“Pospeševalnik med potresom ni deloval in tam ni bilo nobenega slovenskega znanstvenika,” pravi Zavrtanik. Projekt, ki je trajal dolga leta, se namreč končuje.
V pripravi pa je bil že nov projekt, gradnja novega pospeševalnika, tako da bi se morali sredi aprila udeležiti postavitve temeljnega kamna. A do tega ne bo prišlo. Prioritete na Japonskem bodo nekaj časa drugje, ne v znanosti.
Glede razmer v tamkajšnjih jedrskih elektrarnah, je pojasnil, da bi bilo treba o tem povprašati jedrske strokovnjake, saj gre za zelo specifične stvari, s katerimi se sam ne ukvarja. “Reaktor je zelo zapleten sistem, in če vi to, preprosto povedano, malo pretresete, seveda pride do puščanja, a to še ne pomeni jedrske katastrofe. Daleč od tega. Nobenega dvoma ni, da pride v takih primerih do povečanega sevanja, ni pa to nekaj takega, da bi ljudje zaradi tega umirali,” je Zavrtanik ocenil glede na informacije iz medijev.
Pojasnil je še, da so pri tako močnem potresu tudi poškodbe resne, in da njihova odprava tudi za tako urejeno državo, kot je Japonska, ne bo mačji kašelj. Predvsem zaradi težav z oskrbo z energijo, saj je japonsko gospodarstvo zelo potratno.
Država razen nekaj hidroelektrarn nima drugih energetskih virov, popravilo poškodovanih nukleark, ki jih po njegovem prepričanju ne bo kar razneslo, pa lahko traja kar nekaj časa.
Glede na to, da je bil tudi sam večkrat na Japonskem, je povedal, da so potresi tam nekaj vsakdanjega. Na take potrese, pri kakršnih bi pri nas nastala cela panika, tam ljudje sploh ne trznejo, ampak mirno počakajo, da minejo, pravi Zavrtanik. Petkov potres z magnitudo devete stopnje po Richterju pa je bil seveda nekaj drugega.
NACE NOVAK